KOKI.SI SPACESTORIES.EU

Za dežjem vedno pride mavrica

rainbow-cows-lr1
Objavljeno: 8. januar 2013
Objavil: barbara
Komentarjev: no responses

Kapljice so kot vir življenja, simbol žalosti ali nepopisne sreče. Z njimi se je moč igrati, plesati ali jih preprosto opazovati, kako polzijo po gladki površini oken in puščajo vijugaste sledi.

Tako je Koki opazoval kapljice dežja v svojem laboratoriju. Naredil je stimulator za dež. Namakalni sistemi na planetu Kros so potrebovali prenovo in Koki se je dela lotil zelo resno. Ko je končal, se je odločil, da ga preizkusi s prijateljema na Zemlji. Odbrzel je k njima z malo vesoljsko ladjo in komaj slišno pristal na terasi stanovanja. “Koki!” sta ga presenečeno pozdravila prijatelja. “Živijo. Naredil sem nov izum in komaj čakam, da ga skupaj preskusimo. A sta vidva v redu? Nekam pobito se držita.” Prijatelja sta se spogledala in odgovorila: “Imava se kar precej za učit. Nikamor ne smeva, dokler ne bova znala snovi. Nabralo se je je že kar precej.” Povesila sta glavi in upala na Kokijevo rešitev. In res.

“Hm. Imam idejo. Vzemita list papirja in nanj napišita po pet značilnosti vsake od snovi. Naj vama bo v pomoč pri učenju. Jaz vaju bom pa izprašal.” “Velja.” Prijatelja sta pisala oporne točke na papir, da se je kar kadilo. Koki je pričel s spraševanjem. Pri tem so se neznansko zabavali. V manj kot uri so končali. “To je bil imeniten predlog, Koki! Zdaj se lahko z mirno vestjo odpravimo ven na prvo testiranje tvojega najnovejšega izuma,” je predlagal Luka. “Kaj pa zna tvoj novi izum?” ga je radovedno vprašal Niki. “Hm. Naj ostane presenečenje.” “Potem pa hitro. Pojdimo ven na travnik, da ga čim prej preskusimo. Res me zanima, kaj zna,” jih je k akciji spodbudil Niki.

Odhiteli so ven in postavili izum na sredino travnika. Koki je pritisnil na zeleni gumb in iz stimulatorja je začela pihati para, ki je visoko nad njimi ustvarjala vedno večji oblak. Iz njega je čez nekaj minut začel kapljati čisto pravi dež. Sprva so dežne kaplje padale počasi, potem pa vedno hitreje. Travnik pod oblaki se je krepko naužil dežja, dokler se ni oblak popolnoma izpraznil.  Koki se je začel približevati izumu, da bi ga izklopil, ko ga je zaustavil Lukov glas:

“Uau. Koki, poglej!” Nad njimi je zažarela mavrica. Razprostirala se je pod oblakom, kjer je še nekaj trenutkov poprej padal dež. Na enem koncu se je dotikala travnika, na drugem stimulatorja. “Uspela sta ti kar dva izuma v enem, Koki,” ga je navdušeno pohvalil Niki. “Mhm, nisem niti vedel, da zna pričarati tudi mavrico.” “Če bi imeli vsi tvoj izum, bi naš planet žarel v mavričnih barvah,” je nadaljeval Niki. “Si predstavljata pogled na naš planet iz vesolja? Potem to ne bi bil več modri, temveč mavrični planet.” “Ti pa sifrajer, Luka.” “Ko pa je res. Tudi pregovor ‘Za dežjem vedno pride sonce’ bi lahko spremenili v ‘Za dežjem vedno pride mavrica’. Kajne?” “Ha, ha, ha. Prav imaš. Drži kot pribito,” je brata pohvalil Niki.

Počasi so se odpravili domov in ponosno kramljali o pretekli dogodivščini, ki jim je odprla nov pogled na dež, mavrico in svet. “Sta zdaj kaj boljše volje?” ju je ogovoril Koki. “Seveda. Dokazal si nama, da je učenje lahko zelo zabavno ter da včasih kakšen problem sploh ni problem. Vedno se najde rešitev, kajne?” “Vedno!” je zaključil Koki. Pomahali so si v pozdrav in Koki je odhitel tako hitro, kot je prišel.

Pravijo, da za dežjem vedno pride sonce. Tokrat naj bo mavrica tista, ki odžene temne oblake in temne misli. S svojimi žarečimi barvami nas objame, razjasni pogled na svet in vlije pogum ter upanje v lepši jutri. Naj bo tak jutri že danes!

 

Mavrični muffini

 

1/2 pecilnega praška

150 g masla

150 g rjavega sladkorja

1 vanilijev sladkor

2 jedilni žlici sladke smetane

150 g moke

3 jajca

1 rdeče barvilo za živila

1 zeleno barvilo za živila

 

Penasto umešaš maslo, jajca, rjav sladkor, vanilijev sladkor in sladko smetano. Dodaš presejano moko s pecilnim praškom. Maso dobro premešaš in enakomerno porazdeliš v tri posode. V en del zmešaš zeleno barvo, v drugega rdečo, tretjega pustiš brez barve.  V modelčke nadevaš vsake mase malo, da dobiš lepo mavrično mešanico. Pečeš 20 minut na 180 stopinjah. Ko so pečeni, jih pustiš, da se ohladijo. Potem ugrizneš in uživaš v sladkem biskvitu. Njami! J Dober tek!

 

 

  • Facebook
  • Twitter
  • Print
  • Email
  • RSS
  • Delicious
  • Digg
  • StumbleUpon
  • Add to favorites
  • Blogger

Oddaj komentar

Prijava na e-novice

Najdi nas na Facebooku

Na vrh Copyright © Koki.si 2018 | Splošni pogoji | Pravno obvestilo