KOKI.SI SPACESTORIES.EU

Vrnitev na Zemljo

modri planet copy
Objavljeno: 6. avgust 2012
Objavil: barbara
Komentarjev: no responses

V pričakovanju nove razburljive dogodivščine se v nas dvigujejo napetost, radovednost in adrenalin. Včasih nas prevzamejo tako močno, da skoraj boli in bi raje stekli stran. A prav je, da se prepustimo, če tako res čutimo.

Koki in prijatelja so pripravljali prtljago za povratek na Zemljo. S starši so se dogovorili, da tokrat Koki ostane na Zemlji na počitnicah. Od vznemirjenja pred vesoljskim potovanjem so kar vriskali od veselja: ˝Juhu, juhu!˝ Spakirali so kar nekaj vesoljskih pripomočkov, med njimi tudi maske za potapljanje z mini kisikovimi bombami za potep pod gladino med počitnikovanjem na morju. Kuku jih je žalostno gledal, saj je vedel, da njegov gospodar odhaja. Tokrat ga ne bo videl malo dlje kot ponavadi. Tudi Kira je radovedno opazovala pakiranje svojega velikega brata. Koki jo je pogledal in jo stisnil k sebi. Vez med brati in sestricami je nekaj posebnega, zaščitniškega. In prav je tako!

Koki in prijatelja so se poslovili od staršev, se še zadnjič ozrli v pozdrav ter zaprli loputo vesoljske ladjice. Počasi so se oddaljevali od hiše, podobne pravemu izumiteljskemu centru, in se podali visoko v nebo. Niki in Luka sta nemo opazovala ta čudoviti planet, ki jima je odprl vrata v čisto nov svet, poln nenavadnih bitij, izumov in lepih spoznanj. Želja po vrnitvi je bila tako močna, da se nista mogla več zadrževati: ˝Jaz še gotovo pridem nazaj,˝ je iskreno izjavil Luka. ˝Definitivno! Še veliko stvari morava spoznati, obiskati še precej delov planeta in predvsem zaužiti vaš način življenja in pogled na svet,˝ mu je pritrdil tudi Niki. ˝Me veseli. Komaj čakam. Točno vem, kaj bomo počeli prihodnjič,˝ je Nikijevo misel končal Koki.

Z veliko hitrostjo so se prebili v atmosfero in se približali zvezdam. V ozadju je ostal planet Kros, ki je postajal vedno manjši. Pogled nanj je bil ravno tako navdušujoč kot  na Zemljo. Bil je sicer bolj zelen planet, a kljub temu je velika modrina na sredini žarela ljubečo energijo, s katere si težko odmaknil pogled.

Koki je naznanil: ˝Vidim predor, vrata do Zemlje. Držita se, poleteli bomooo!˝  Zdelo se je, kot bi se pred njimi odprlo vesolje. Vesoljsko ladjico je potegnilo v predor in jo začelo vrteti okrog svoje osi. Vrtela se je vedno hitreje in padala po temnem rovu proti še bolj temnemu koncu vesolja, ki je zijal na koncu predora. Prijatelji so se držali za sedeže in v glavi se jim je že precej vrtelo. Počutili so se kot v vesoljskem zabaviščnem parku, kjer so doživeli podobno avanturo s hitrim srebrnim vlakom, le da je šlo tu bolj zares. Med padanjem in vrtenjem so jim po glavi leteli spomini na pretekle dogodivščine in slike vseh zanimivih pripetljajev. Na obraze so se jim prikradli nasmeški in spogledali so se, kot bi razmišljali o istih stvareh. Nobenih besed ni bilo več potrebnih, saj so bili povezani še bolj kot prej.

Počasi se je vrtenje vesoljske ladjice umirilo in predor jih je izpljunil tik pred  Zemljo. Opazovali so modri planet Zemlja, ki je postajal vedno večja krogla sredi svetlikajočega se vesolja. ˝Priznam, zelo sem te pogrešal, moj planet,˝ je nepričakovano izjavil Niki. ˝Jaz pa mamico. Komaj čakam, da jo vidim,˝ je nadaljeval Luka. Koki se je le nasmehnil in usmeril svojo vesoljsko ladjico proti Evropi.

Pred njimi se je raztezala in povečevala zelena pokrajina, polna malih gričkov. Občasno so opazili tudi modre sledi vijuganja rek, ki so predrzno ubirale svoje smeri proti izlivom v večje reke ali morja. Nestrpno so oprezali za znanim pristajališčem za vesoljsko ladjico in se zelo razveselili, ko je Koki varno pristal na terasi stanovanja prijateljev. Niki in Luka sta stekla v objem staršev in pričela navdušeno opisovati planet Kros ter pripovedovati dogodivščine, ki so jih skupaj doživljali. Koki jim je obljubil, da naslednjič na vesoljsko potovanje odpelje kar celo družino. Nad predlogom so vsi navdušeno zaploskali. Smejali so se in zabavali in popolnoma pozabili na čas.  Veselo kramljanje je prekinil dišeči vonj po domačih polnjenih paprikah. Ja, to je bila najljubša jed Kokijevih prijateljev, no, takoj za špageti, pizzo in dunajskimi zrezki. ˝Povsod je lepo, a doma je najlepše, kajne, Luka?˝ je Niki veselo vprašal svojega brata. ˝Res je,˝ mu je pritrdil brat. Kokija je malo stisnilo pri srcu, ampak vedel je, da bodo počitnice minile kot bi mignil. Saj so že na polovici. In te so bile res nekaj posebnega!

Želja po nečem novem, ki nas velikokrat odpelje v svet, je tudi glavni krivec za spoznanje, da se je lepo vrniti v svoj dom. V dom, kjer nas pričaka objem najdražjih, topel domač obrok in postelja. Dom je tam, kjer občutiš toplino in utrip svojega srca.

RECEPT

Polnjena paprika:

1 kg rumene paprike babure

2 nasekljani čebuli

2-3 zreli paradižniki ali paradižnikova mezga

60 dag mletega mesa

1 jogurtov lonček riža

oljčno olje

sol, poper

Nadev: v mleto meso daš nasekljano čebulo, sol in poper ter 2-3 žlice oljčnega olja. Zmešaš in pustiš malo stati. Na koncu vmešaš riž.

Opranim paprikam izrežeš pokrovčke (pecelj) in očistiš semena. Napolniš s pripravljenim nadevom. V lonec daš olje, sesekljano čebulo, zrezan paradižnik in pustiš, da se čebula in paradižnik razpustita. Doliješ malo vode in mešaš. Ko se sestavine podušijo, dodaš pol litra vode in v omako zložiš paprike. Posodo pokriješ in pustiš, da do pol ure počasi vre. Posoliš in popopraš po svojem okusu. Omako zgostiš z žličko moke, razpuščene v vodi, in pustiš, da se počasi kuha še pol ure. Zraven se prileže pire krompir. Njami! J Dober tek!

  • Facebook
  • Twitter
  • Print
  • Email
  • RSS
  • Delicious
  • Digg
  • StumbleUpon
  • Add to favorites
  • Blogger

Oddaj komentar

Prijava na e-novice

Najdi nas na Facebooku

Na vrh Copyright © Koki.si 2017 | Splošni pogoji | Pravno obvestilo