KOKI.SI SPACESTORIES.EU

Veliki nasmeški na obrazih

Nmestimiru_s fantoma
Objavljeno: 9. december 2013
Objavil: barbara
Komentarjev: no responses

Bliža se praznični čas in praške ulice dišijo po cimetu, kuhanem vinu in drugih domačih dobrotah. Vabijo mimoidoče, da se za trenutek ustavijo in naužijejo božičnih okusov in vonjav. Težko se jim je upreti in prav je tako.

 

Niki in Luka sta se veselila prihoda svojega modrega prijatelja. Obljubil jima je zabavno pustolovščino z njegovim zadnjim izumom. Ni izdal, kaj zna ta njegov izum, a vedela sta, da bo izkušnja polna smeha kot vsakokrat poprej. Nestrpno sta ga čakala pred vrati terase in naročila mami, da jim pripravi čaj iz domačih babičinih zelišč. Kmalu sta ugledala srebrno svetlikajočo piko v zraku, ki je postajala vse večja. Približevala se je pristajalni stezi in se začela spuščati na teraso stanovanja. Koki je izstopil nasmejan kot ponavadi in hitro smuknil v stanovanje. “Huh, pri vas je pa že prava zima.” Prijatelji so si stisnili petke, se zleknili na kavč in začeli kovati načrt dneva: “No, Koki, povej, kaj zna tvoj izum,” je debato nestrpno začel Luka. “Sprehodili se bomo do mesta in vmes vama bom pokazal. Povejta, kaj pravita na to, da bi imela vedno moč osrečevati ljudi okrog sebe?” “Hm, dobra,” je komentiral Niki. “Ampak kako?” “Pridita. Vama pokažem.”

 

Odpravili so se po mestnih ulicah in se vmes pogovarjali: “Vidita tisto starejšo gospo, kako žalostno gleda?” je podrezal Koki. “Ja,” sta mu odgovorila prijatelja. “Nasmehnimo se ji, ko bomo šli mimo nje.” “Zakaj pa?” je dvomljivo vprašal Luka. “Zaupajta mi.” Trije prijatelji so se nasmehnili gospe in gospa se jim je nasmehnila nazaj. Ampak njen nasmeh zatem ni izginil z njenega obraza. “Uau. Zdaj razumem,” je prikimal Niki. “Kaj pa tvoj izum?” je bil neučakan Luka. Koki je odprl nahrbtnik in iz njega potegnil tri tablice z napisi. Na prvi je pisalo: “Nasmeh nas nič ne stane, a čudežno deluje.” Na drugi: “Nasmeh je sončni žarek žalostnemu.” Ter na tretji: “Nasmeh je zdravilo za jezo.” Napisi so se med sabo izmenjavali in se svetili v pisanih barvah. “Super pogruntavščina, Koki. Sprehodimo se skozi mesto.”

 

Prijatelji so držali table pred sabo ter gledali mimoidoče z velikimi nasmeški na obrazih. In res, nihče ni šel mimo, ne da bi nasmeh vrnil. A ne samo to, ljudje so odobravajoče kimali in se nasmihali drug drugemu. Fantje so sprožili val nasmeškov na obrazih popolnoma neznanih ljudi. V svoji vlogi so uživali. Lastnik ene izmed stojnic je opazoval dogajanje in bil nad prijatelji popolnoma navdušen. Vzel je tri ‘trdelnike’, znane češke sladice in jo prinesel fantom. Bili so zelo veseli in jih na mah zmazali. Šele takrat so ugotovili, da so že precej utrujeni. Ja, nasmihanje zna biti naporno, zato je treba vzdrževati kondicijo vsak dan in pridno trenirati. Nazaj so jo mahnili kar z metrojem. Skoraj so pozabili na tablice, ki so jim visele obešene okrog vratu, ko se je sredi vlaka začel eden izmed potnikov na ves glas smejati. Kmalu so se mu pridružili tudi ostali potniki in trije fantje. Njihov smeh je prerasel v krohot in ljudje so pričeli trepljati prijatelje po ramah. Mnogim so polepšali dan. Z največjimi nasmeški na obrazih so zapustili podzemni vlak in ponosno odkorakali domov.

 

“A misliš, da bi delovalo tudi brez tabel?” je vprašal Luka Kokija. “Seveda. Prav nič ne dvomim. Table so sicer za vaju, da bosta lahko spodbujala k nasmehom ljudi, tudi ko mene ne bo. Vmes pa obvezno vadita brez njih in nabirajta moči.” V zavetju toplega doma so fantje zadovoljno opisali svojo izkušnjo mami, ki jim je za nagrado postregla domače ribje burgerje.

Nasmeh je res najkrajša pot do človeka, ki razjasni dan tistemu, ki mu je namenjen. Kdor pa nasmeh podari, svoje srce obogati. Naj jih bo v teh prazničnih dneh čim več. Danih in prejetih.

 

Ribji burgerji za 3 velike fante

 

3 kotleti lososa

6 polnozrnatih kajzeric

1 rdeča paprika

6 listov zelene solate

paradižniki češnjevci

sol, provansalska zelišča, oljčno olje

 

Na vročem oljčnem olju z obeh strani popečeš ribje kotlete. Medtem razrežeš kajzerice, opereš solato, očistiš papriko in jo narežeš na malo večje rezance. Češnjev paradižnik opereš in prerežeš na pol. Ko so lososi gotovi, jih prerežeš na pol in v vsako kajzerico daš eno polovico. Nanj položiš list solate, malo paprike in paradižnika ter pokriješ z drugo polovico kajzerice. Ugrizneš in uživaš v svežih okusih. Njami. :) Dober tek.

  • Facebook
  • Twitter
  • Print
  • Email
  • RSS
  • Delicious
  • Digg
  • StumbleUpon
  • Add to favorites
  • Blogger

Oddaj komentar

Prijava na e-novice

Najdi nas na Facebooku

Na vrh Copyright © Koki.si 2018 | Splošni pogoji | Pravno obvestilo