KOKI.SI SPACESTORIES.EU

Strah pred ne-ji je precenjen

COURAGEOUs-
Objavljeno: 3. september 2012
Objavil: barbara
Komentarjev: no responses

Že majhen korak je napredek na poti proti cilju. In naj se zdi cilj še tako nedosegljiv, je vredno vsaj poskusiti. Vredno vsakega žulja, rane ali padca. Kajti stopicati na mestu je utrujajoče in prav nič navdihujoče. Ko se enkrat odločimo in stečemo, se pričnejo odpirati nove in nove poti. Te vedno popeljejo v sveže zgodbe.

Koki je bil prihoda na svoj planet zelo vesel. Preživljati počitnice s prijatelji je carsko, ampak tudi vrnitev v objem doma ima svoj čar. Vedno te pričaka ljubezniv in nasmejan obraz staršev, sester ali bratov in najljubša  jed, ki ponovno osvoji tvoje srce. Toda po nekaj dnevih poležavanja po hiši je Koki vstopil v svoj laboratorij. Prešinila ga ja ideja za nov izum, zato ni zgubljal časa. Zapodil se je v delo in risal načrt, pripravil dele in pričel s sestavljanjem prav vsake podrobnosti. Že čez nekaj ur se je pred njim zasvetil nov izum: Pogumodajalec. Koki je bil izredno nestrpen in je želel nemudoma preskusiti najnovejšo pridobitev. A odločitev je padla. Brez prijateljev Zemljanov to ne bo šlo, zato jima je poslal sporočilo preko vesoljnega spleta in se odpravil proti mali vesoljski ladji .

Na drugi strani, v drugi galaksiji, sta se dva junaka razveselila sporočila in nestrpno pričakovala Kokijev prihod. Kljub pogostim druženjem med počitnicami so se ponovnega srečanja zelo razveselili: ˝Koki, kako lepo, da si prišel,˝ sta ga pozdravila brata. Koki se jima je nasmejal in vprašal: ˝Kako sta? Kaj bomo počeli danes?˝ ˝Odpeljali se bomo do bližnjega ribnika. V njem prebiva stari Krap, ki ga že dolgo niso videli. Eden od izkušenih ribičev se že leta trudi, da bi ga ujel. Danes bo tam precej ribičev in tekmovali bodo, kdo ga bo ujel,˝ mu je razložil Niki. ˝Super. Potem pa pojdimo.˝ Odpeljali so se z malo vesoljsko ladjo in kmalu pristali ob zelenem ribniku. Okrog njega je bilo že precej ljudi, ki so se razburjeno spraševali, komu bo uspel veličastni ulov. Sredi ribnika je stalo nekaj manjših čolnov, v katerih so ribiči potrpežljivo čakali na ulov svojega življenja.

Eden od starejših ribičev je pol v šali, pol zares vprašal tri junake, ali bi se preizkusili v ribolovu. ˝Seveda,˝ so mu v en glas odgovorili. Prijeli so za ribiške palice in jih zagnali, da so trnki poleteli visoko v zrak. Med čakanjem na morebitni  ulov so razpravljali: ˝Letos si želim preizkusiti nov šport,˝ je nenadoma dejal Luka. ˝Kateri pa?˝ ga je vprašal Koki. ˝Hokej. Pri njem se zdi, da tečeš, v resnici pa drsiš po površini. Med drsenjem moraš s palico zadeti mali plošček po imenu pak in ga udariti v smeri gola. Edini problem je v tem, da že vem, da mi starši ne bodo pustili. Zato se jih bojim vprašati. Njihov ‘ne’ me bo zelo razžalostil.˝ ˝Popolnoma te razumem, Luka,˝ se je strinjal Koki. ˝Ampak, v resnici: če ne vprašaš,  ne boš nikoli vedel. Kaj ni tako? Najslabše, kar se zgodi, je to, da ti v resnici ne bodo pustili. Boš pa vsaj vedel, pri čem si, in boš razmišljal o drugem športu. Kar pa tudi ni slabo. Kaj pa, če ti rečejo ‘ja’? Zato moraš vprašati!˝

V tistem trenutku se je pričela Nikijeva palica nevarno upogibati. ˝Ojej, fanta, mislim, da bom potreboval pomoč. Fantje so s skupnimi močmi povlekli in pričeli navijati trnek. Na njihovo veliko presenečenje se je na trnku zasvetila guma starega kolesa z vsemi prečkami. ˝No, tudi to je dobro. Bo ribnik manj onesnažen,˝ je njihov ulov komentiral starejši ribič v bližini. In tedaj se je sredi ribnika pričel eden od čolnov nevarno zibati. Izkušen ribič je vstal in enakomerno navijal trnek. Tik pod gladino ribnika se je videl velik rjav in rahlo rumenkast Krap, ki se je upiral z vsemi močmi. ˝Poglejta,˝ je vzkliknil Koki. ˝Ta riba je pravi borec. Skoraj bi pozabil. Takoj pridem.˝ Koki je stekel do male vesoljske ladje in se vrnil že čez nekaj minut. ˝To je moj najnovejši izum Pogumodajalec. Hotel sem ga preizkusiti skupaj z vama in zdi se, da imamo zdaj enkratno priložnost. Kaj pravita?˝ je Koki radovedno pogledal prijatelja. ˝Super! Se strinjava. Kar preizkusimo ga.˝

Koki je usmeril srebrni vodni pištoli podoben izum z okroglimi antenami proti točki, kjer je bil gospod Krap. Videlo se je, da se je njegov boj upočasnil in da mu že zmanjkuje moči za upiranje. Koki je pritisnil na sprožilec svojega izuma in moder laser je poletel proti krapu. Ko se je dotaknil gladine ribnika, se je vse umirilo. Za trenutek je vsem zastal dih, saj so mislili, da je predstave konec. Nenadoma je krap skočil visoko iz vode, s svojim repom oklofutal lici ribiča in izginil pod gladino ribnika. Trnek je bil odtrgan, ribič pa je obnemel in zrl v vodo še kar nekaj časa. Opazovalci prizora so se pričeli hihitati in zabavati kot le kaj. ˝Ojej. Malo ga bom moral popraviti. Zzgleda, da je premočen,˝ je dogodek komentiral Koki. Tudi Luka in Niki sta prasnila v smeh in se pričela krohotati, vedno bolj na glas. ˝Nič ga ne popravljaj. S tem Pogumodajalcem´ bi lahko dosegel čisto vse! Carsko! Si predstavljaš, Koki?˝ je komentiral Niki. ˝No, uporabljati se ga sme samo v posebnih okoliščinah in v pozitivne namene. V bistvu ti ne da dodatnega poguma. Samo spodbudi pogum, ki je že v tebi, da ga uporabiš v celoti.˝ ˝A res? Pa to je vrhunsko! Se pravi: s tem izumom ne goljufaš. Spodbudiš se, da te ni strah prav ničesar. Niti morebitne zavrnitve. Kajne, Luka?˝ je svojega brata pogledal Niki.

˝Že v redu. Saj bom vprašal za hokej. Naslednjič ti poročam, Koki.˝ Koki in prijatelja so se spogledali, si prikimali in se pridružili ostalim opazovalcem in ribičem, ki so pripravili pravcato praznovanje. Pekli so postrvi in se še dolgo zabavali na račun smešnega pripetljaja z drznim Krapom. Po eni strani so občudovali pogum in moč bitja, ki je pokazalo, da človek ne more obvladovati vsega na tem svetu. Ta zgodba se jim bo vtisnila globoko v spomin.

Strah pred besedo ne je res precenjen. Stisne nam lahko srce, a le, če mu to pustimo. In kaj je ne v resnici? Je ena od poti, ki se ne odpre. A kaj potem! Z njim se odpre nešteto drugih možnosti. Zatorej, le pogumno naprej!

 

RECEPT:

Postrv z mandeljni

4 večje postrvi

oljčno olje

rožmarin

sol, poper

lističi mandljev

Ribe posoliš in jih zložiš v namaščen pekač. Pokapaš z oljčnim oljem, popopraš in dodaš nekaj vejic rožmarina. Pekač z ribami postaviš v segreto pečico (180 stopinj) in pustiš, da se rumeno zapečejo. Potem jih vzameš ven in preko njih potreseš lističe mandljev. Pečeš še toliko časa, dokler se mandlji zlato rumeno zapečejo. Zraven se prileže krompir z blitvo. Njami. :) Dober tek!

 

 

  • Facebook
  • Twitter
  • Print
  • Email
  • RSS
  • Delicious
  • Digg
  • StumbleUpon
  • Add to favorites
  • Blogger

Oddaj komentar

Prijava na e-novice

Najdi nas na Facebooku

Na vrh Copyright © Koki.si 2017 | Splošni pogoji | Pravno obvestilo