KOKI.SI SPACESTORIES.EU

Spremembe so kul

Praga_park
Objavljeno: 23. oktober 2013
Objavil: barbara
Komentarjev: no responses

V naravi se seli veliko bitij. Ptice v tople kraje, kraljevski pingvini po ribe za svoje mladiče, nekatere vrste pa po bolj plodna zatočišča za svoje družine. Vsi se za boljše življenje trudijo slediti potem svojih prednikov.

Koki je pogrešal prijatelja z Zemlje. Že dolgo ni bilo od njiju nobenega glasu. Odločil se je, da ju preseneti s svojim obiskom. Spakiral je nahrbtnik in odletel s svojo malo vesoljsko ladjo s planeta Kros. Ko je potoval skozi vesolje, je razmišljal o vseh dogodivsščnah, ki so jih skupaj doživeli v preteklem času. Res je imel srečo, da je spoznal Nikija in Luko. Brez njiju bi bilo življenje precej bolj dolgočasno.

Pristal je na terasi njunega stanovanja in kmalu ugotovil, da je popolnoma prazno. Omare, ki so jih krasile knjige in drugi spominki, so bile prazne. Opazoval je notranjost skozi okno stanovanja in bil presenečen. Namesto da bi on presenetil njiju, sta prijatelja presenetila njega. Spomnil se je na svojo vesoljsko navigacijo in vtipkal, da mu poišče prijatelja. Začudil se je novi lokaciji. To ni bila Slovenija ali Hrvaška, kjer so se družili v preteklosti. Na zemljevidu se mu je izrisala nova država – Češka. Nastavil je nove koordinate in odhitel naprej. Pod sabo je opazoval zelene hribe in doline, ki so se razprostirali povsod naokrog. Tu in tam je bila kakšna reka ali jezero, sicer pa je bilo vse pretežno zelenih, rjavih in rumenih barv.

Tik pred neznanim mestom so bila prostrana polja žit, ki so zaznamovala to novo deželo. K sreči sta prijatelja mislila na vse. Tudi na novem naslovu je bila manjša terasa, na kateri je Koki brezskrbno parkiral svoje plovilo. Previdno je potrkal na steklena vrata in kmalu mu jih je odprla prijateljeva mama: “O, Koki. Kakšno lepo presenečenje. Vstopi. Fanta te bosta zelo vesela.” Sledil je mami po stopnicah navzdol in kmalu je vstopil v veliko sobo, kjer sta sedela njegova prijatelja. Ko sta ga zagledala, sta od veselje skočila v zrak, ga objela in skupaj so zavriskali znani vzklik: “Juhu, juhu! Koki, kako si nas našel?” “S pomočjo vesoljske navigacije. Zakaj mi nista sporočila, da ste se preselili?” “Koki, oprosti. Vse je bilo precej na hitro. Proti koncu počitnic smo se odločili za spremembo, sprejeli smo nov izziv, spakirali in šli. Prispeli smo tik pred pričetkom šole in malce je trajalo, da smo ujeli svoj ritem. Ves čas sva mislila na tebe,” mu je hitel pripovedovati Niki. “Jaz sem ti nekajkrat začel pisati sporočilo, ampak me je vedno kaj zmotilo ali pa smo imeli težave z internetom,” je razložil Luka.

“In kako vama je všeč? Vidim, da sta kar zadovoljna in mesto je lepo. Vse mi povejta!” “Seveda. Ne bova ti preveč razlagala. Zapeljimo se s tvojo vesoljsko ladjo in se boš prepričal sam.” “Potem pa pojdimo,” so se hitro sporazumeli prijatelji. Namestili so se v plovilo, si pripeli varnostne pasove in odleteli. “Vidiš, živimo skoraj v centru mesta, vendar smo ravno prav odmaknjeni, da nas ne moti mestni direndaj. Tamle na levi je reka Vltava in kmalu boš videl Karlov most, edini most v mestu, kamor avti ne smejo. Je pa zato veliko ljudi: glasbenikov, umetnikov in turistov, ki se radi sprehodijo po njem,” je pripovedoval Niki. “Tam čez na hribu je Petrin stolp, s katerega je res lep pogled na celo mesto. Zraven pa je največji in lepo ohranjen grad Hradčani, ki ga je obnovil slovenski arhitekt Jože Plečnik.” “Res? Ali sta kaj ponosna na to?” ju je pomenljivo pogledal Koki. “Seveda sva. To pomeni, da si ne glede na to, kako velika je tvoja država, lahko uspešen tudi drugod, če se potrudiš, kajne?” “Seveda,” sta Luki odvrnila prijatelja.

“Tukaj na tem hribu pristani. Nekaj ti bova pokazala.” Koki je ubogal in začel pristajati z vesoljsko ladjo. Izstopili so v velikem zelenem parku, na Petrinem hribu. Sprehodili so se mimo igrišča in se približali stolpu, ki je spominjal na Eifflov stolp v Parizu. “To je Petrin stolp. Včasih se hecava, da so ga zgradili najini sestrici v čast, ker je tako popularna. Ha, ha, ha,” so se zasmejali prijatelji. “Iz tvoje vesoljske ladje je tudi lep razgled, zato te bova raje odpeljala v dvorano ogledal. Pridi.” Vstopili so v pravi labirint ogledal. Opazovali so svoje smešne podobe in se hihitali. Včasih jim je razpotegnilo obraze in so bile noge čisto pritlikave, naslednjič pa so imeli noge do vratu in potem čisto malo glavo. Vmes so skakali, krilili z rokami in se spakovali. Zabavali so se kot le kaj. Še na poti proti vesoljskemu plovilu so se smejali svoji nagajivosti.

Med poletom proti novemu domu je Koki vprašal: “In kako vama je všeč šola?” “Saj res. Na to sva čisto pozabila. Meni je najbolj všeč računalniška učilnica, ki jo med poukom velikokrat izkoristimo za naloge,” je hitel razlagati Luka. “Meni tudi, pa všeč mi je, ker imajo svojo restavracijo, kjer si lahko sam izbereš, kaj boš jedel za malico. Ni pa mi všeč to, da je pouk precej daljši,” je povedal Niki. “Super. Vidim, da vama sprememba kar prija. Vesel sem za vaju.” “Hvala, Koki. Ali naju boš večkrat obiskal?” je radovedno pogledal Luka. “Seveda. Končno sem vaju našel. Zdaj vaju ne bom več izpustil. Naslednjič bomo odleteli v vesolje na izlet.” “Juhu, juhu. Že celo večnost nisva bila tam,” sta zavriskala prijatelja. Počasi so pristali na novi terasi, kjer jih je objel vonj češke specialitete “knedlički”. Uživali so v sladkih grižljajih in cmokali od zadovoljstva. Koki se bo z veseljem vračal po nove dogodivščine in okuse.

Spremembe prijajo. Prinesejo nove izzive, izkušnje in obraze. Z njimi obarvamo življenje in krepimo svoj pogum. Na široko jim odprite vrata in ne bo vam žal.

 

Slivovi cmoki po češko

 

velika žlica margarine 

250 g skute

3 jajca

sol

2-3 žlice mleka

moka (le toliko, da dobiš gosto testo, ki se da razvaljati)

slive

krušne drobtine ali čokolada v prahu

sladkor in cimet za posipanje

 

V skledi zmešaš veliko žlico margarine, razdrobiš skuto, dodaš jajca, sol, mleko in toliko moke, da dobiš gosto testo. Testo razvaljaš, ga razrežeš na približno sedem cm velike kvadrate, nanje naložiš izkoščičene slive, v katere namesto koščice daš pol kocke sladkorja. Iz kvadrata oblikuješ cmoke. Slive morajo biti prekrite s testom. Cmoke zakuhaš v slan krop in jih kuhaš 15 minut. Položiš jih na krožnik in zabeliš z drobtinami ali stopljeno čokolado. Zraven ponudiš sladkor za posipanje in cimet. Njami. :) Dober tek.

  • Facebook
  • Twitter
  • Print
  • Email
  • RSS
  • Delicious
  • Digg
  • StumbleUpon
  • Add to favorites
  • Blogger

Oddaj komentar

Prijava na e-novice

Najdi nas na Facebooku

Na vrh Copyright © Koki.si 2017 | Splošni pogoji | Pravno obvestilo