KOKI.SI SPACESTORIES.EU

Smeh je poln zdravja

Boy Flying Kite
Objavljeno: 5. junij 2012
Objavil: barbara
Komentarjev: no responses

Borba z vetrom je pravi izziv. Še posebej, ko je v zraku zmajevsko plovilo, ki ga veter premetava v vse smeri, le v željeno ne. Uh, kaj pa če bi veter ponesel v zrak tudi tistega, ki drži vajeti zmaja v rokah? Potem bi se začela prava pustolovščina.

“Luuukaaaa, “ je odmeval klic našega junaka Nikija. “Pridi mi pomaagaaat.” “Že greem,” je hitel na pomoč svojemu bratcu Luka. S skupnimi močmi sta končno ujela ritem vetra in utrip zmaja. Ta se je pokoril željam njegovih dveh gospodarjev in poletel umirjeno na krilih vetra. Z zanosom sta opazovala svojega letečega prijatelja in v njegovem ozadju zagledala dobro znano malo vesoljsko ladjo. Približevala se je skoraj neslišno in z vesoljsko hitrostjo. Koki je pristal na velikem travniku in se pridružil svojima prijateljema.

Opazoval je igro v vetru in rekel: “S sabo imam eno presenečenje. Tole je bil le uvod. Pridita. Vama ga pokažem.” Z velikim zanimanjem sta brata sledila svojemu modremu prijatelju in se veselila presenečenja. Koki je iz male vesoljske ladje prinesel zmaju podobno plovilo. Spominjalo je na njegovo vesoljsko ladjico, le da je bilo bolj ploščate oblike. Imelo je anteno in ob straneh krilca. Zadaj je to čudežno plovilo krasil zmajevski rep. “Uau,“ sta izdavila prijatelja. “Kako je dober. Ga lahko preizkusiva?” “Seveda. Samo pokažem vama, kako se ga upravlja.”

Koki je vzel zalet, zamahnil z roko nazaj in vrgel letečega zmaja visoko v zrak. Vklopil je navigacijo in zmaj je kot pravo živo bitje poletel nad njihovimi glavami. Pritisnil je moder gumb in iz letečega objekta sta se pričeli spuščati dve dolgi vrvi z ročaji. “Kaj je to?“ je radovedno vprašal Niki. “Počakaj. Boš videl.” Koki je dal navigacijo v roke Nikiju in mu rekel: “Zaupam ti, da boš varno upravljal zmaja.” Nad Nikijevo glavo se pojavil veeelik vprašaj, a ko je videl svojega modrega prijatelja skočiti  v zrak, je vedel, kakšna naloga je pred njim. Postalo mu je zelo vroče, ampak se je resno lotil začasnega poslanstva in pričel upravljati nenavadno plovilo z nenavadnim potnikom. “Juhu, juhu,” je Koki zavriskal od veselja. “Juhu, juhu,”je ponovil za njim tudi Luka.

Niki ni uspel izreči niti besede, popolnoma se je zatopil v upravljanje letečega predmeta, pod katerim je lahkotno visel Koki. Zmaj je vlekel Kokija za sabo in se nevarno približal drevesom. Niki je dvignil zmaja ravno pravočasno, da je Koki zadel vrh krošenj le s konicami prstov. Počasi ga je obračal in spuščal proti tlom. Malo nad tlemi se je Koki spustil, zmaj pa je pristal na tleh, lahkotno kot peresce. “ Lahko poskusim zdaj jaz?” ga je pogledal Luka. “Luka, predlagam, da najprej preizkusiš upravljanje, potem pa letenje. Kaj praviš? “ ga je izzval Koki. “No, naj bo,“ se je s težkim srcem strinjal Luka.

Niki je prijel zmaja in ga zalučal v zrak, podobno kot je to storil Koki malo pred tem. Luka je pričel upravljati zmaja in opazovati svoje navigacijske sposobnosti. Prav dobro mu je šlo! Niki ga je spomnil: “Luka, vklopi moder gumb.” Luka je spustil vrvi, ki ju je Niki spretno zagrabil in se prepustil zmaju. Luka je na obrazu naenkrat dobil hudomušen nasmeh in pričel sunkovito obračati navigacijske gumbe. Nikija je premetavalo sem in tja ter gor in dol. Iz zraka se je slišalo le: “ Oooo, neeeee! Luuukaaa! Neeehaaaj!” Koki je pritekel k Luki in ga zbudil iz nagajive zamaknjenosti. “Ha, ha, ha. Nisem se mogel upreti. Popolnoma je bil odvisen od mene. Zdaj me je že minilo.” Koki si je oddahnil in ga prosil, da varno pripelje zmaja in svojega brata na tla.

Ko je Luka nehal upravljati zmaja, sta si z bratom zamenjala vlogi. Preden je lahko Niki rekel karkoli, ga je prekinil Koki: “Ne razmišljaj o  kakšnem zmajevskem maščevanju. Potem ne boš noben zgled svojemu mlajšemu bratu.” Niki se je le nasmehnil in ni rekel nič. Zagrabil je zmaja in ga vrgel v zrak. Pritisnil je modri gumb in gledal svojega brata, kako se pripravlja na skok. Luka je spretno zagrabil oba ročaja in se prepustil veseli dogodivščini. Niki je z navigacijo ravnal zelo previdno in dovolil, da tudi brat uživa v ptičji perspektivi. Vsaj za kratek čas. Nato je nenadoma obrnil zmajevsko plovilo proti veliki luži na sosednjem travniku. Nasmehnil se je sam sebi in se veselil razpleta.

Vendar ni računal na Kokija. Koki je videl, kam to pelje, zato mu je skušal potegniti navigacijo iz rok. Med prerivanjem pa se je Luka hitro približeval njuni lokaciji. “Paaaziii! “ in že je bil leteči padalec, le padalec, ki je pristal skupaj z obema navigatorjema v veliki luži sredi travnika. Vsi trije junaki so obležali v mokrem blatu in se jezno pogledali. A ko so videli pred sabo blatne obraze, so se pričeli smejati. Smeh je narasel v krohot in na koncu so se od smeha valjali po blatu. “Ha, ha, ha. He, he, he. Ho, ho, ho, “ je bilo vse, kar se je slišalo s travnika. Počasi so vstali in se odpravili proti domu. Hoteli so se izmuzniti maminemu debelemu pogledu, ampak so le še bolj prasnili v smeh. “Ja, fantje. Saj se boste prehladili. Hitro se preoblecite in umijte,” jih je ogovorila mama. Tedaj se je oglasil Luka: “ Od česa, a od smeha se bomo prehladili? “ Koki in Niki sta se nagajivo nasmihala, mama pa je odgovorila: ” Ne od smeha, od mokrih oblačil. ” ”Potem pa ni nobenega problema, ker nas bo smeh pozdravil. Saj veš, kaj pravijo – da je smeh pol zdravja.  In ne samo to – smeh je poln zdravja. A ne, mami?” je radovedno gledal svojo mamo Luka.

Mama se je nasmehnila in se kmalu pričela smejati na ves glas. Ojej, to ni bil več smeh, to je bil že krohot. Zdaj je postalo bratoma že malce nerodno, saj takega smeha, takega pravega čarovniškega smeha nima vsak. Le njuna mama. K sreči se je maminemu smejanju pridružil tudi Koki in s tem zmanjšal njuno zadrego. Ko so se umirili in preoblekli, jih je mama povabila k hitremu prigrizku. Na mizi jih je čakal pisan pomfri in grisini s pršutom. Fantje so se še vedno nasmihali in se z mislimi zatopili v leteče-blatno dogodivščino. Uživali so v zdravem in hrustljavem prigrizku in se že veselili naslednje avanture.

Neustavljiv in iskren smeh  je že malce podoben krohotu iz srca. Tistemu krohotu, ki vsak od nas ga ima. A le redkokdaj ga izpustimo na plano, kar tako, malo za zabavo. Kdaj si se nazadnje prepustil krohotu tudi ti? Morda te ta zgodba iz vesolja k pravemu krohotu spodbudi. Saj smo veliki otroci mi vsi!

 

RECEPT

Pisan pomfri:

 

2 sveži kumarici

2 korenčka

1 rdeča paprika

 

Kumarici olupiš in prerežeš na polovico. Vsako polovico prerežeš po dolgem na pol in vsako polovičko narežeš na dolge, pomfriju podobne paličke. Korenčka olupiš in narežeš na enak način kot kumarici. Rdečo papriko prerežeš na polovico in odstraniš semena. Vsako polovico narežeš na kot pomfri debele trakove. Vse skupaj zložiš v kozarec.

 

Grisini s pršutom:

Grisini z rožmarinom

Pršut

 

Grisine oviješ v rezine pršuta in zložiš v kozarec. Potem planeš po prvem grisinu in ga poješ v kombinaciji s pisanim pomfrijem.

Njami. :) Dober tek!

 

  • Facebook
  • Twitter
  • Print
  • Email
  • RSS
  • Delicious
  • Digg
  • StumbleUpon
  • Add to favorites
  • Blogger

Prijava na e-novice

Najdi nas na Facebooku

Na vrh Copyright © Koki.si 2017 | Splošni pogoji | Pravno obvestilo