KOKI.SI SPACESTORIES.EU

Prava prijateljstva so večna

True friendship
Objavljeno: 9. julij 2012
Objavil: barbara
Komentarjev: no responses

Si predstavljate, da vas prebudi vonj po sveže pečenih palačinkah? In ko odprete oči, zagledate pred sabo nenavaden prizor: robot palačinkopek peče palačinke čisto sam. Vse, kar potrebujete, je nekaj jajc, moko, mleko in nekaj dodatkov. Kot bi živeli v risanki. Naravnost fantastično!

Točno tak je bil prizor naših dveh junakov, ko sta se prebudila. Bila sta na počitnicah pri Kokiju. Koki je pritekel k njima in ju povabil na zajtrk. Razložil jima je načrt za dogodivščino tistega dne. Najprej si bodo ogledali njegove izume, potem pa bodo odleteli na kopanje do bližnjega morja. Ja, poletje je pritisnilo tudi na planetu Kros.

Kokijev laboratorij je bil točno tak, kot sta si ga predstavljala njegova prijatelja. Bil je poln pripomočkov in orodij ter pripravnih izumov, ki so imeli vsaj eno koristno lastnost. Hitro sta prepoznala robota pospravljalca, ki jima ga je Koki že nekoč opisal. Pred seboj sta zagledala velikega in precej okroglega robota. “In kaj on zna, Koki?” “To je pa moj ladijski mehanik. On poskrbi, da moja mala vesoljska ladja brezhibno deluje.” “Uau. Koki. Kakšen ogromen teleskop.” “Ja. Nekega večera vama bom pokazal zvezde in planete v vaši galaksiji. Ne bosta verjela, kako se dobro vidijo.” “Super. Komaj čakam. Imam občutek, da bodo te počitnice res nekaj posebnega,” je bil vesel dogodivščine Niki.

Koki jima je pokazal najnovejši izum. Bila je vesoljska leteča preproga s senčnikom za vroče dni. “Carsko,” je bilo vse, kar sta uspela izdaviti prijatelja. “Super si jo izdelal. Neverjeten si,” sta pohvalila vesoljskega izumitelja oba brata. Koki je pripravil nahrbtnik z malico, podal fantoma kapice vrtavke in že so skočili na vesoljsko preprogo. Nepričakovano se jim je pridružil tudi Kokijev kuža Kuku. Poleteli so nad Kokijevo hišo, od koder jim je mahala njegova vesela sestrica. Takega odprtega pogleda z neba  nista Kokijeva prijatelja doživela še nikoli. Malo višje nad njimi so jih prehitevale vesoljske ladjice, spodaj pod njimi pa je bilo naselje nenavadnih hiš in plovil, parkiranih pred njimi. Vetrič jim je kuštral lase pod kapicami s propelerčki, ki so se vrteli in ustvarjali modro svetlobo. Počutili so se naravnost fantastično in neprestano vzklikali: “Juhu, juhu!”

Nenadoma se je pred njimi razprostrla velika modra površina, obdana z nenavadnimi gozdički. Koki je opozoril svoja prijatelja: “V jezeru so morskim konjičkom podobne živali, le precej večje. So prijazna in zelo plašljiva bitja. Ni se treba bati.” No, ta izjava je dosegla ravno nasprotni učinek. Na obrazu obeh junakov sta se pojavili zaskrbljenost in radovednost obenem. Parkirali so vesoljsko preprogo tik ob jezeru in se odpravili proti vodi. Prvi je vanjo skočil neustrašni Kuku, sledila sta mu Koki in Luka in na koncu še Niki. Plavali so pod vodo, se metali vanjo in uživali v hladni osvežitvi. Naenkrat pa je Luka izginil pod vodo, kot bi ga nekaj potegnilo. Kuku je pričel zmedeno lajati in ga iskati, Niki pa se je ustraši za svojega brata in ga je skušal odkriti z nenehnim potapljanjem in kriljenjem z rokami.

Koki je široko odprl oči in presenečeno gledal prizor pred sabo. Niki se je ustrašil in glasno zaklical: “Lukaaa!” Pred njimi je stal ogromen morski konjiček, vrat je bil vsaj tri metre nad vodno gladino, ki se ga je oklepal Luka z velikim nasmeškom. “A ni hud? En takle morski konjiček bi rešil vse ostale, tiste majhne na Zemlji, da jih ne bi več lovili. Kaj pravita?” Koki se je pričel krohotati, Niki pa se je jezil na brata, da ga je tako prestrašil.

Prikazala sta se še dva velikana – morska konjička, pripravljena na igro z našimi junaki. Vsi trije so jih zajahali in se z njimi podili nad in pod vodno gladino. Kuku jim je neustrašno sledil in se tudi sam zelo zabaval. Nenadoma pa je morski konjiček z Nikijem na sebi izginil v morske globine. Luka, ki je prvi to opazil, je zakričal na ves glas:”Niiikiii!” Koki ni izgubljal sekunde: “Kuku, prinesi masko!” Kuku je oddirjal do leteče preproge in prinesel Kokiju masko z vgrajeno kisikovo mini bombo. Ta je držala kakšnih 20 minut. Koki se je vrgel v morje in izginil za Nikijem.

Luka je skočil z morskega konjička in mu rekel: “Pojdi jima pomagat!” Morski konjiček mu je prikimal kot bi ga razumel in skočil za njim. Luka je zaskrbljeno plaval gor in dol, ko je ugledal sence pod njim, ki so se mu približevale. Iz vode je planil Koki, ki je držal nasmejanega Nikija pod ramo. “Noro! Kako lep podvodni svet!” “Niki. A si v redu? Si imel kapico s propelerčkom predolgo na sebi? Kakšen podvodni svet?” je zaskrbljeno pogledal svojega brata Luka. “Oh, Luka. Nič ne skrbi. Konjiček mi je takoj, ko sva izginila pod vodno gladino, pihnil zrak v usta. Neverjetno je bilo! Njihov svet je kot v pravljici. Poln je podvodnih gradov,  poraščenih z algami. Med konjički vlada popoln mir in pripadnost. Videl sem jih, kako se z repki zavijejo in objemajo. Zelo so nežni med sabo.” “Hm, lepo,” je bratovo pripovedovanje komentiral Luka.

Koki se je nasmehnil in rekel: “Morski konjički imajo svoj podvodni svet. Med njimi vladata prijateljstvo in ljubezen drug do drugega. Niki, verjetno ti je tvoj prijatelj konjiček hotel pokazati, kako močna vez je pravo prijateljstvo in družina. Potrebno jo je ceniti v življenju.” Niki se je zamislil in rekel: “Ja, res je. Včasih so nam te stvari kar malo samoumevne. Kajne?” “Mhm,” mu je pritrdil Luka. “Koki, hvala ti za pomoč. Brez tvoje prave prijateljske pomoči bi se verjetno še zdaj potepal po podvodnem svetu.” “Ha, ha, ha, model. Ali pa bi te morski konjički pripeljali nazaj, kajne, Koki?” je vprašujoče pogledal prijatelja Luko. “Hm, najverjetneje. Ali pa bi ga vzeli za svojega in bi sčasoma tudi Niki postal morski konjiček.” Niki ga je debelo pogledal, Koki pa se je zasmejal in rekel: “Hecam se, no!”

Prijatelji so se odpravili proti vesoljski leteči preprogi in odleteli v Kokijev dom. Doma je Kokijev očka pekel ribe na žaru v vesoljski omakci. Mmm, kako je dišalo. Ravno prav za prazne želodčke treh junakov. Seveda se slastnemu vonju tudi Kuku ni mogel več upirati. Z velikim veseljem so pospravili v želodčke slastno večerjo. V glavah pa se jim je še vedno odvijal film pretekle dogodivščine z ogromnimi morskimi konjički. Ja, pravo prijateljstvo bi moralo vladati povsod. Ne samo v kraljestvu ogromnih morskih konjičkov, temveč tudi na planetu Zemlja!

Kdaj ste se nazadnje videli s svojim res dobrim prijateljem? Že dolgo tega? Res? Potem je skrajni čas, da ga pokličete in povabite na prijateljski zmenek ali dva. Prava prijateljstva je treba negovati. Držijo za vedno in si to zaslužijo! Kajne? ;)

RECEPT

Brancini s curryjem

 

4 srednje veliki očiščeni brancini

oljčno olje

Tikka curry pasta

sol, poper

Brancine posoliš, popopraš in premažeš s curryjem. Medtem segreješ žar ploščo in jo pokapaš z oljčnim oljem. Brancine popečeš z vseh strani in uživaš v pikantnem morsko-orientalskem okusu. Zraven se prileže paradižnikova solata, svež polnozrnat kruh in domača limonada z lističem mete.  Njami!:) Dober tek!

 

 

 

 

  • Facebook
  • Twitter
  • Print
  • Email
  • RSS
  • Delicious
  • Digg
  • StumbleUpon
  • Add to favorites
  • Blogger

Prijava na e-novice

Najdi nas na Facebooku

Na vrh Copyright © Koki.si 2017 | Splošni pogoji | Pravno obvestilo