KOKI.SI SPACESTORIES.EU

Koki spregovori o zaljubljenosti

kids in love
Objavljeno: 11. junij 2012
Objavil: barbara
Komentarjev: no responses

Vznemirjenost pred tekmo, nastopom ali simpatijo je precej podobna. Hiter utrip srca, vlažne dlani in kanček pričakovanja so glavne sestavine adrenalina. In ta požene kri in pogum po celem telesu. Oh, ja, in potem je tu še pravi letni čas, vse v cvetu in soncu. Le kdo ne bi bil zaljubljen? Zaljubljen kar tako.

Naša dva junaka sta se veselila vikenda. Pohitela sta k računalniku, da napišeta Kokiju pismo prek vesoljnega spleta. A v nabiralniku ju je že čakalo pismo z vsebino:  “Nekaj vama moram povedati. Prihajam.” Razveselila sta se prijateljevega sporočila in pripravila osvežilno dobrodošlico prijatelju. Pričakala sta ga na terasi in radovedno gledala njegov pristanek. Koki je izstopil iz male vesoljske ladje, kot vedno z velikim nasmeškom na obrazu. Vesel je bil dobrodošlice prijateljev: “Ooo, kako sem vesel, da vaju vidim. A gremo na en potep z mojo ladjico?” “Ja, pojdimo,” sta se strinjala prijatelja.

Vzleteli so nad lepo pokrajino in se prepustili opazovanju zelenih gričkov in dolin. Nenadoma pa je Koki z vso hitrostjo zapeljal  visoko, prav nad oblake. “Ja, Koki, a si malo divji danes?” sta ga pomenljivo pogledala prijatelja. “Juhu, juhu,“ jima je odvrnil veseli prijatelj. “Kaj se je zgodilo s tabo?” je drezal Luka še naprej. “Mislim, da sem zaljubljen.” Kokijev odgovor je presenetil brata tako zelo, da sta obnemela odprtih ust. In prvi je spregovoril Luka: “Ja, fino.  Sicer pa nisi edini.” “A res?” ga je debelo pogledal Niki. “Res,” je še enkrat potrdil Luka. “Ampak najprej povej ti, Koki,” se ni dal Luka.

“Ime ji je Kika. Ima lepe rjave lase in rjavo zelene oči. Zelo rada se smeje in to mi je tako všeč pri njej.” Prijatelja sta ga poslušala in vprašala: “ Kdaj ti je pa postala všeč?” “Pred nekaj dnevi mi je prijazno pomagala v šoli pri nalogi. Pogledal sem jo v njene oči in zdelo se mi je, kot da sem se potopil vanje. Od takrat naprej se počutim kot da bi letel nad oblaki. Tako kot mi zdajle. Kakšen fantastičen občutek.” “No, ja, če se voziš nad vašim planetom z vesoljsko ladjico, potem si res precej nad oblaki,” ga je hotel na realna tla postaviti Niki. A Koki se ni dal: “Neee, to je tako kot bi letel brez vesoljske ladjice, brez česar koli. Kakor galeb. Luka, kaj pa ti? Si tudi zaljubljen?”

Luka se je nasmejal do ušes in mu odgovoril: “Ja, po mojem sem. Ko tebe poslušam, priznam, da se tudi jaz počutim, kot da sem nad oblaki. “ “Kako ji je pa ime?” je z vprašanji nadaljeval Koki. “Ime ji je Jasna. Ima lepe svetle lase in modre oči. Tudi njen nasmeh je lep.” “Zakaj je pa tebi všeč?” ga je vprašal bratec. “Ja, veš, vsi v mojem razredu so zaljubljeni v Tašo, zato sem se jaz odločil za Jasno. In tudi res mi je všeč.” Vsi trije so se zahihitali in si stisnili petko kot trije mali nagajivi mucki.

“Niki, kaj pa ti? Je tudi tebi katera všeč?” “Ah, ne. Meni že od prvega razreda ni nobena.” Niki se je le skrivnostno nasmehnil in pogledal nad oblake. Kokiju je postalo jasno, da se tudi z Nikijem nekaj dogaja, a ni hitel riniti vanj. Navsezadnje so to zaupne in občutljive stvari. Ni jih vsakdo pripravljen deliti s svetom. In prav je tako!

“A mislita, da je vedno tako lepo – biti zaljubljen?” je nenadoma vprašal Luka. “Seveda. Saj vidita, kako lepo je videti dva, ki se imata rada,” mu je odgovoril modri prijatelj. “Ja, mlajši. Kaj pa starejši?” je nadaljeval Luka. “Jaz mislim, da velja enako. Verjetno čez čas ta zaljubljenost preide v globljo ljubezen in spoštovanje. In verjetno se starejši zadržujejo pokazati svoja čustva. Saj vesta- okolica ni navajena, da se starejši objemajo in poljubljajo vsepovprek,” mu je tokrat odgovoril Niki. “Meni je pa to lepo. Ne vem, zakaj bi se kdo ukvarjal s tem, kaj misli okolica. Treba je poslušati svoje srce. A ni tako?” se ni dal Luka. Prijatelja sta se nemo spogledala in mu kimajoče odgovorila: “Tako je!”

Oblaki pod njimi so bili vseh mogočih oblik in barvnih odtenkov. No, vsak je v njih videl svoje skulpture in gradil gradove ljubezni, kot jih je razumel le on. Teh gradov jim ni mogel pokvariti nihče. Dokler ni Kokijev glas prekinil tišine: “Počasi vaju bom zapeljal domov. Vesel sem, da sem vama lahko zaupal to skrivnost. Saj bo to naša skrivnost, a ne?” “Seveda. Lahko nama popolnoma zaupaš,” sta mu v en glas odgovorila prijatelja. Doma jih je čakal osvežilen posladek. Planili so po domačem sladoledu in še dobro, da mama ni pripravljala česa bolj konkretnega. Nekako niso imeli apetita.

Prva in tudi vsaka naslednja zaljubljenost nas navda z veselimi mislimi, nas greje in tudi nahrani. Občutek je res lebdeč kot bi plaval nad oblaki. Sila gravitacije v takem trenutku popolnoma odpove. Še dobro, da nas tok življenja potegne spet na tla, sicer bi nas znalo odnesti visoko nad oblake. Morda celo v vesolje. Kdo ve? In zakaj ne? Bi se ji upali popolnoma prepustiti?

 

RECEPT

Domač sladoled:

 

500 g malin (lahko tudi zamrznjenih)

2 dcl (ali manj) navadnega jogurta

3 velike žlice rjavega sladkorja

 

Vse sestavine zmiksaš in vliješ v posodo za zamrzovanje. Najbolje ga je pustiti v zmrzovalniku čez noč. Porazdeliš v posodice, posuješ malo cimeta in uživaš. Njami. :)  Dober tek!

  • Facebook
  • Twitter
  • Print
  • Email
  • RSS
  • Delicious
  • Digg
  • StumbleUpon
  • Add to favorites
  • Blogger

Prijava na e-novice

Najdi nas na Facebooku

Na vrh Copyright © Koki.si 2017 | Splošni pogoji | Pravno obvestilo