KOKI.SI SPACESTORIES.EU

Koki, prijatelja in strah pred zobozdravnikom

prijazni zobozdravnik copy
Objavljeno: 27. marec 2012
Objavil: barbara
Komentarjev: no responses

Zdrav nasmeh odkrije male ali malo večje biserčke na obrazu vsakega veseljaka. Včasih se zasveti tudi kakšna zvezdica, a kaj potem! Vsaka skrb za zdrave zobe si zasluži medaljo.

Nekega dne se naša junaka spomnita, da ju čaka pregled pri zobozdravniku. Najprej se je oglasil Niki: “Luka, a te je kaj strah zobozdravnika?” “Mene? Ah, kje pa! A tebe je ali kaj?” ga radovedno pogleda Luka. “Maa … ne. No ja odvisno, kaj mi bo delal. “Hm … na to pa nisem pomislil. Najbrž res. Ah, saj veš, kaj pravi Koki. Vesele misli odženejo strah. Ne skrbi, vse bo v redu.” Je tolažljivo rekel bratu Luka.

Tistega popoldneva jima je mamica omenila, da imata zobozdravnika čez dva dni. Po njiju bo prišla malo prej, zato bosta morala obvestiti učiteljico. Seveda je opazila na obrazu svojih dveh fantov hudomušen nasmešek. Uro prej iz šole je pa res dobra novica. Razumljivo, a ne?

Naša junaka sta se spomnila modrega prijatelja in mu poslala e-sporočilo. Povabila sta ga na svojo zobozdravstveno dogodivščino. Ko je Koki prebral sporočilo, se je zasmejal in hitro odgovoril: “Pridem. Počakajte me doma.” Fanta sta prebrala odgovor in zavriskala od veselja. Povedala sta mamici, da bodo imeli spremljevalca. Mamica se je nasmehnila in odgovorila: “Super.”

Čez dva dni so se trije junaki odpravili k zobozdravniku. Usedli so se na zadnje sedeže avta in se celo pot hihitali. Mamica jih je opazovala v vzvratnem ogledalu in rekla: “Zdaj vem, na koga me spominjate.” “Na koga?” je radovedno vprašal Niki. “Na tri neučakane male mucke.” “Hi hi hi,” so se zasmejali vsi skupaj. V čakalnici zobozdravstvene ordinacije so nestrpno gledali, kdaj se bodo odprla vrata. Napetost in nemir je naraščal, ko so se naenkrat odprla vrata in ven je pogledal nasmejan obraz. “No, kdo gre prvi?” “Niki!” se je oglasil Luka. Niki je vstal in vprašal ali se jim lahko pridruži še modri prijatelj. “Ja, seveda. Bom še njega pogledal, če je že pripotoval tako daleč, a prav?” Koki se je v trenutku zresnil, ampak prijateljema ni hotel pokazati zaskrbljenosti, zato je hitro odgovoril: “Seveda. Super.”

Niki se je usedel na usnjeni stol, ki se je počasi dvigoval in približeval zobozdravnikovim rokam. Odprl je usta in zobozdravnik mu je pričel popravljati en zobek. Niki je stisnil usta in onemogočil zobozdravnikovim rokam dostop do njegovih zob.  Tedaj pa zobozdravnik reče: “Niki, a veš, kaj je strah?” Niki je odkimal. “Strah je od znotraj votel, od zunaj ga pa nič ni,” je nadaljeval zobozdravnik. “Veš, kaj to pomeni?” “Kaj?” je vprašal Niki. ”To pomeni, da ne obstaja.” ”Ja, saj je res.” Mu je pritrdil Niki in se nasmejal. Odprl je usta in zobozdravnik je nadaljeval z delom.

Med obdelovanjem zoba je zobozdravnik vprašal Kokija: “Koki, kako pa izgleda pregled pri zobozdravniku na tvojem planetu?” “Koki se je nasmehnil in pričel razlagati: “Na našem planetu so zobozdravniki in tudi ostali zdravniki neke vrste znanstveniki. Razvijajo napredne aparate – robote, s pomočjo katerih na čim bolj naraven način ozdravijo pacienta. Na primer zobozdravniki imajo aparate z modrim laserjem, s katerim zradirajo karies in spodbudijo zob, da se obnovi sam.” “To je pa res zelo napredno,” se je strinjal z njim zobozdravnik in nadaljeval: “No, pridi. Zdaj si na vrsti ti. Da vidim, kako je opravil delo modri laser. “Niki si je malce oddahnil, da je vse za njim, Koki pa se je umirjeno usedel na usnjeni “ležalnik”. Odprl je usta in zobozdravnik si je ogledal njegove biserčke. Gledal je in gledal, se nasmehnil in rekel: “Ja, Koki tile vaši aparati so pa super! Niti enega kariesa. Očitno imaš tudi posebno zobno pasto, kajne?” “Res je.” Mu je pritrdil Koki in se skupaj z Nikijem odpravil v čakalnico.

Na vrsti je bil le še Luka. Z velikimi očmi je vprašal: “Kako je bilo? Vaju je kaj bolelo?” “Neee!” Sta mu v en glas odgovorila prijatelja. “Kar pojdi, da boš čim prej gotov.” Luka je šel v ordinacijo in za sabo zaprl vrata. Vendar se je že čez par minutk vrnil z velikim nasmeškom na ustih. “Kaj je bilo Luka? A si že?” Luka jim je odgovoril: “Samo en čokoladni premaz sem dobil. He he he. V redu sem do naslednje kontrole.” “Super. Pa smo opravili. Zdaj pa hitro domov.” Je hitela mamica. Na poti proti domu so se mladi avanturisti pogovarjali: “Koki, kakšno zobno pasto pa imaš? Prej si zobozdravniku odgovoril, da imate prav posebno zobno pasto,” je Niki radovedno vprašal Kokija. “Res je,” mu je odgovoril Koki. “Naša zobna pasta je rdeče barve in se prilepi na umazanijo.” “Kako to misliš?” ga je radovedno pogledal Luka.” “Ja zobna pasta se med umivanjem speni in v kolikor si zob ne umivaš dovolj dolgo ali temeljito, ti na zobeh ostane rdeča barva,” je pojasnjeval Koki. “Se pravi, si podoben pravi zveri,” je hudomušno pripomnil Niki. “Ha ha ha. Ti pa si model,” ga je hecal Luka. “No, mislim, da bi nam zelo prav prišla taka zobna pasta,“ se je oglasila mamica in opazovala muzanje obeh sinov. Prekinila je resnost z vprašanjem: “Kdo je lačen?” “Vsiii smo lačni mami! A gremo v McDonalds?” “Saj veste, kaj si mislim o hitri hrani. Ampak ker ste bili tako pogumni, bom pripravila čisto prave burgerje doma.” “Super!” je rekel Koki. “Ja, in vi boste glavni kuharji!” “Mami, če bo Koki za!” “Seveda sem za!”

Doma jim je mamica pripravila vse sestavine, spekla je piščančje zrezke in rekla: “Takole, zdaj si vsak nadeva žemljo z meskom in zelenjavo po želji. Za povrh pa si lahko obogatite okus s kečapom, ajvarjem ali gorčico. Zmenjeno?” “Odlično!” je rekel Koki in si naredil ogromen burger z vsemi sestavinami. Fanta sta pozabila na izbirčnost in posnemala Kokija. Z velikim užitkom so ugriznili v domače burgerje in se prepustili vsem mešanim okusom. Na začetku je prevladoval oster okus gorčice, ki se je kaj kmalu spojila s sladko svežim okusom ajvarja in kečapa. Za konec pa je presenetil sočen piščanček s solato in paradižnikom za piko na i. “Njami” je edino, kar so uspeli s polnimi usti izdaviti naši junaki. Tega gurmanskega dogodka ne bi zamenjali za nič na svetu. Čez 5 minut so s praznimi krožniki odšli po novo porcijo burgerskega mixa in se samo nagajivo hihitali. Ja, mamica jim že od malega govori, da gre zdrava hrana direktno v mišice. Le-teh pa nikoli ni odveč. Kajne? :D

Koki se je z napihnjenim trebuščkom “odkotalil” proti mali vesoljski ladjici in uspel reči le: “Hvala! Zabaval sem se! Naslednjič vama prinesem čisto rdečo zobno pasto, do takrat pa pridno umivajta zobe in vadita svoje mišice. Da slučajno ne omagata, ko vama jo prinesem! Ha ha ha. Malo se hecam. Saj vesta.” “Ha ha veva! Ti pa pazi, da te na poti z našega planeta ne oplazi kak komet.” In prijatelji so se poslovili z zadovoljstvom v srcu, da je za njimi še ena vesela in, kot vedno, malo poučna avantura.

RECEPT:

Domači burger za tri junake:

3 piščančje zrezke (malo večje za mišice)

6 polnozrnatih žemljic

2 rdeči papriki

6 listov zelene solate

2-3 sveža paradižnika (lahko so tudi češnjevci, potem naj jih bo zajetno več)

Piščančje zrezke razpoloviš, posoliš, popopraš in dodaš provansalske začimbe (origano, timijan, rožmarin). Popečeš na oljčnem olju, da rahlo zarumenijo. Opereš in očistiš rdečo papriko ter jo nare

  • Facebook
  • Twitter
  • Print
  • Email
  • RSS
  • Delicious
  • Digg
  • StumbleUpon
  • Add to favorites
  • Blogger

Oddaj komentar

Prijava na e-novice

Najdi nas na Facebooku

Na vrh Copyright © Koki.si 2017 | Splošni pogoji | Pravno obvestilo