KOKI.SI SPACESTORIES.EU

Detektivi v pižamah

santa-detective
Objavljeno: 18. december 2012
Objavil: barbara
Komentarjev: no responses

December je. Bliža se praznični čas in zunaj diši po snegu. Mali junaki najraje odenejo zimska oblačila in odhitijo v mraz in veter. Greje jih veselo srce in misli na snežno kiparjenje. Izpod njihov rok nastajajo umetnine, ki navdušujejo prav vse opazovalce.

Naša junaka sta pomagala mami pri izbiri receptov za piškote in razmišljala o pismu Božičku. Težka bo! Toliko želja sta imela, a vedela sta, da Božiček ne more prinesti vsega. Luka je vprašal Nikija: “Niki, a ti misliš, da Božiček res obstaja?” “Hm, dobro vprašanje. Tudi mene to zanima. Že nekaj časa se sprašujem, kako mu uspe v eni noči raznositi darila za vse otroke na svetu. Edina pomoč, ki jo ima, so jeleni in škrati. No, vsaj tako nam vedno razložijo odrasli,” mu je odgovoril Niki. “Jaz si želim, da bi resnično obstajal,“  je pripomni Luka. “Imam predlog. Letos bova bedela in počakala Božička. Saj veš, ko bova morala v posteljo, se bova delala, da spiva. V resnici pa se bova spremenila v detektiva v pižamah.” “Super ideja, Niki!” je zavriskal Luka. “Tako bova končno izvedela resnico o Božičku!”

Niki se je zamislil in se spomnil na prijatelja Kokija. Bil je daleč stran nekje v galaksiji, a tako blizu srca. “Luka, napišiva Kokiju e-pismo in ga povabiva na božično večerjo. Kaj praviš?” “Se strinjam. Povabil ga bom, da prespi pri nama. Juhu, juhu. Komaj čakam!” Luka je napisal: “Dragi Koki, vabiva te na božično večerjo. Pripravila sva tudi načrt za božično noč, zato potrebujeva tvojo pomoč! Prespal boš pri nas in spremenili se bomo v čisto prave detektive! Zmenjeno?” Luka je pritisnil tipko “Pošlji” in nestrpno čakal odgovor. Z Nikijem sta že celih pet minut gledala v ekran, a še vedno nič! “Plop,” se je nenadoma zaslišalo iz računalnika. Luka je odprl pošto in videl, da je bilo pismo od našega junaka Kokija: “Draga prijatelja,“ je hitel brati Luka. “Zelo sem vesel vajinega povabila. Pridem. Se vidimo. Koki.”

Naslednji dan sta se naša junaka odločila, da okrasita stanovanje in teraso. Vse mora bit pripravljeno do Božičkovega prihoda. Najprej sta postavila jelko ter jo okrasila z rdečimi kroglami.  “Niki, ampak kako bomo stražili jelko za darila?” se je spomnil Luka. “Prespali bomo na kavču in bedeli,“ ga je skušal pomiriti Niki. Mama je slišala njun pogovor in ju skušala pomiriti: “Božiček obstaja. Če boste stražili, si ne bo upal priti in ne bo daril. Saj vesta, da so darila presenečenje na božično noč.” “Hm, že mogoče. Ampak, da bi en človek obšel cel svet v eni noči z ogromno vrečo daril za vse otroke? Malo verjetno,” se ni dal Niki. “Ja, to imaš že prav. Ampak v tem je čar božičnega jutra. Ko se otroci prebudite, je pomembno le presenečenje pod smrekico, kajne? Zakaj bi si belili glave s tem, od kod je prišlo?” je nadaljevala mama. “Mami, saj nisva več mala fanta. Počakali ga bomo in pika,“ je zaključil Niki in odšel po lučke.

Fanta sta okrasila sobo z lučkami in jih razpeljala tudi po terasi, posebej za Kokija. Predvsem zato, da bi mu olajšala pristanek, če bo snežilo. In tudi zaradi čarobnosti. Rumene lučke so bile ponoči videti kot zvezde in morda se jih je videlo tudi iz vesolja.

Na božični večer sta naša junaka pomagala mami okraševati mizo, ko je zunaj završalo in so se na terasi zasvetile reflektorske luči manjšega plovila. Niki in Luka sta stekla ven in pozdravila modrega prijatelja. Razložila sta mu detektivski načrt in Koki ju je vprašal: “Zdaj mi pa razložita, kdo je Božiček in kakšen praznik je to.” “Hm, to je družinski praznik. Vsako leto se ob tem času zbere družina pri dobri večerji, naslednje jutro pa pogledamo pod smrečico, kaj nam je prinesel Božiček.” “In zakaj nosi darila?” je z vprašanji nadaljeval Koki.

“Pravzaprav obstajajo trije možje: Miklavž, Božiček in Dedek Mraz. Miklavž je dobil ime po svetniku, ki obdaruje pridne otroke v začetku decembra. Ponavadi prinese suho sadje in kakšno sladkarijo. Božič je katoliški praznik, ko se praznuje rojstvo Jezusa. V spomin se pod okrašeno jelko postavijo jaslice, naslednje jutro pa pod jelko čakajo darila. Podobo Božička pa so si izmislili v modernih časih in on v eni noči raznosi darila vsem otrokom na svetu.” “A res?” je vprašal Koki. ”Potem ima pa super hitro plovilo,”  so se zasmejali. “Kaj pa tretji?” “Dedek Mraz izvira iz Rusije. On obdaruje v noči zadnjega dne preteklega leta.” “Pa to je super! Torej ob koncu leta dobivate sama darila?” je bil navdušen Koki. “Odvisno, na katerem koncu sveta živiš. In tudi od tega, koliko dela imajo trije dedki. Malo si porazdelijo delo in tako obdarijo čisto vse otroke.”  “To je pa lepo,” se je strinjal Koki.

“Pri nas podobno praznujemo darove, ki nam jih da naš planet. Zahvalimo se zanje, zato nas  v prihodnjem letu narava ponovno obdari z vsem, kar potrebujemo. Ne kupujemo si daril, temveč jih izdelamo iz obstoječih materialov ali pa naredimo kak nov izum.” “To je naravnost fantastično!” sta navdušeno zaklicala Niki in Luka. “Mislim, da bi se lahko veliko naučili iz navad vašega planeta,” je komentiral Niki. Iz jedilnice je zadišalo po božični večerji in fantje so sledili vonju kot trije sestradani kužki. Sedli so k praznično okrašeni mizi in uživali v domačih specialitetah. Po večerji je nastopil piromanični trenutek. Oče je prinesel rakete in jih prižgal na terasi. Skupaj so opazovali mini ognjemet, ki je spominjal na zvezde repatice in velike korale. Koki je kar zaploskal od navdušenja.

Po ognjemetu jim je mama v dnevni sobi pripravila ležišča. Fantje so imeli detektivski načrt in niso pustili nič oporekanja. Pripravili so si nočne svetilke in fotoaparat, da bodo zasačili dobrega vsiljivca. Starša sta se pozdravila z nasmeškom na obrazu in odšla spat. Prijatelji so se pogovarjali in hihitali še pozno v noč. Kovali so najbolj nore načrte za prihodnja srečanja. Počasi so se umirili in od utrujenosti zaspali.

Sredi noči je nekaj prav potihoma zaškripalo in zaropotalo. Niki je odprl oči in rekel: “Božiček je!” Hitro so vstali in pregledali celo dnevno sobo, a nikjer ni bilo dedka z belo brado in rdečim plaščem. “O, ne. Ušel nam je! Poglejta pod smrečico,” je razočarano rekel Niki. Tam so bila lepo zavita darila. “Poglejmo, kaj smo dobili,” je hitel Luka iskat paketek s svojim imenom. “Ah, načrt ni uspel. Kako se lahko veseliš daril?” se ni dal Niki. “Seveda je uspel,” mu je odgovoril Luka. “Saj vidiš darila pod smrečico. Božiček obstaja.” “Ampak nismo ga videli, kako pod smrečico zlaga darila,” je razočarano rekel Niki. Tedaj se je oglasil Koki. “Niki, včasih nam nekatere zgodbe stojijo pred nosom, pa jih ne vidimo. Morda zato, ker še nismo pripravljeni nanje.” “Hm, že vem. Gre za to, da je zgodba o Božičku neke vrste javna skrivnost. Vsi poznajo resnico, a o njej ne govorijo. In prav je tako. Potem bi izgubila ves čar. Tako bomo lahko tudi mi pripovedovali podobno zgodbo našim otrokom,” je pametno sklenil Niki. “Bravo!” sta mu v en glas pritrdila Koki in Luka.

Vsi trije so se zakadili proti bleščečemu papirju in vsak je hitel odvijati svoj paketek. Koki je dobil slikovni atlas sveta našega planeta Zemlja, Niki in Luka pa sta dobila knjigi Grozni Gašper in Zgodbe iz Narnije. Veseli so bili preprostega, a posebnega darila. “Hvala za lepo doživetje,” je zadovoljno komentiral darilo Koki. Poslovil se je od prijateljev in poletel nazaj proti svojemu planetu.

Knjiga kot darilo je resnično nekaj posebnega. Vsaka skriva svojo zgodbo, katere film lahko podoživljamo na sto in en način. In čar božiča in prazničnega obdarovanja ni v darilih, ampak v druženju in iskricah v očeh, ko zagledamo svoje ime. Lepo praznovanje.

 

RECEPT:

Polenovka na belo

 

1-2 suhi polenovki (lahko jo nadomestiš s svežo polenovko)

2 kg krompirja

pest česna

nekaj zrn črnega popra

par lovorjevih listov

olivno olje

sol

 

Polenovko namakaš 3 dni v posodi, polni vode. Nato jo kuhaš približno eno uro. Ko se riba malo ohladi, odstraniš kožo in kosti. V večji lonec kaneš na dno nekaj olivnega olja, porazdeliš koščke ribe, malo soli, na kolobarje narezan krompir in preliješ z oljčnim oljem. Tako nalagaš plast za plastjo, dokler ne napolniš celega lonca. Vmes po občutku dodaš lovorjeve liste in zrna črnega popra. Na vrhu končaš s krompirjem, preliješ z oljčnim oljem in zaliješ z vodo, da pokrije sestavine. Počasi kuhaš približno uro do uro in pol. Porazdeliš po krožnikih in uživaš. Njami. :) Dober tek!

 

  • Facebook
  • Twitter
  • Print
  • Email
  • RSS
  • Delicious
  • Digg
  • StumbleUpon
  • Add to favorites
  • Blogger

Oddaj komentar

Prijava na e-novice

Najdi nas na Facebooku

Na vrh Copyright © Koki.si 2017 | Splošni pogoji | Pravno obvestilo