KOKI.SI SPACESTORIES.EU

Človekova prijateljica – glasba

kids_music
Objavljeno: 19. februar 2013
Objavil: barbara
Komentarjev: no responses

Veseli in razigrani toni nas hitro popeljejo v nagajive spomine in pričarajo nasmeh na obraz. In ko nas hitri tempo življenja že dodobra utrudi, se prileže pomirjajoči zvok nežne glasbe. To je ena redkih stvari na svetu, ki prija v prav vseh okoliščinah.

Koki se je veselil ponovnega obiska Zemlje. Na zadnjem srečanju se je s prijatelji v maskah odlično zabaval. Tokrat pa je bila na vrsti čisto prava glasbena dogodivščina. Spakiral je vse potrebne pripomočke in s svojo malo vesoljsko ladjo odbrzel proti Zemlji. Po pristanku na terasi se je pognal proti sobi svojih dveh prijateljev in na sredino postavil precej velik kovček. Niki in Luka sta ga veselo pozdravila in radovedno gledala, kaj zanimivega bo v Kokijevi prtljagi. Odprl je kovček in iz njega so prav počasi v zrak poleteli bobni. “Uau. Česa takega še nisem videl. Si jih izumil ti?” ga je debelo gledal Luka. “Ja, predelal sem jih in namesto stojal namestil pod njih majhen motor, ki jim omogoča lebdenje. S tem prihranim precej prostora in nekaj časa, kadar jih želim prestaviti na drugo mesto.” “Kulsko. Dobro si se to spomnil,” ga je pohvalil tudi Niki. Luka je vklopil električno kitaro, Niki se je usedel za klaviature, Koki pa je dajal ritem s palicami, kot se spodobi za vsak začetek.

Izpod njihovih rok je prihajala prava rockovska glasba. Kokijevi bobni niso bili posebni le po videzu, temveč so oddajali prav posebne, čiste zvoke, ki so se odlično vklopili v glasbo. Luka je ob koncu pesmi rekel: “Saj sem vedel, da bomo uglašeni, zato sem nas prijavil na nastop v šoli Korajža velja!” “Kaj?” ga je debelo pogledal bratec. “Ja. V naš razred je prišla učiteljica, ki nastop organizira in potem sem nas prijavil kar pod svoje ime. Saj nimata nič proti? Kaj praviš, Koki?” “Seveda. Imenovali se bomo Vesoljski bend, da ne bom sam preveč izstopal. In kdaj je nastop?” “Super ime. Konec tega tedna je. Le glej, da prideš. Prav?” Koki se mu je nasmehnil in odločno prikimal. Fantje so vadili še dolgo v večer. Zdaj ni bilo izgovorov. Želeli so blesteti na odru. Koki se je poslovil in obljubil, da bo do nastopa pridno vadil njihovo skupno pesem. Tudi prijatelja sta pridno vadila cel teden in vzela nastop zelo resno. Še starša nista mogla verjeti, kakšna vnema ju je popadla, kajti odpovedati se tudi računalniškim igram je bilo nekaj ´nezaslišanega´.

Dnevi so hitro minevali in na vrsti je bil dan D. Nastop v šoli je bil organiziran po pouku. Trije prijatelji so se dobili doma in se skupaj s starši odpeljali proti šoli, kjer se je zbralo že precej gledalcev. Odšli so v zakulisje in prvi je spregovoril Koki: “Skoraj bi pozabil. Naredil sem nam majice z napisom naše skupine in skupne slike. ” “Uau. Hude so. Hvala, Koki.” Hitro so jih oblekli in se pripravili za skorajšnji nastop. Voditeljica je napovedovala nastopajoče, drugega za drugim, dokler ni rekla: “In zdaj bo nastopil Vesoljski bend.” Publika je zaploskala, Koki in prijatelja so se spogledali in pogumno stopili na oder. Koki se je vsedel med svoje lebdeče bobne in začel s palicami spodbudno udarjati za takt, medtem ko si je Luka nadel električno kitaro, Niki pa je začel s prvimi akordi in besedami pesmi Krokodilji rock. Skladno in udarno so ga zaigrali in večkrat zamenjali vlogo pevca. Na koncu se jim je pridružilo še občinstvo. Fantje so dvignili na noge vse v dvorani in zažigali. Doživeli so aplavz vseh aplavzov in vse navdušence z odra gledali s široko odprtimi očmi in nasmehi do ušes. Stisnili so si po eno čvrsto petko in odšli z odra z dvignjenimi glavami. Zdelo se jim je, da so glavni. Tudi zaradi Kokija in njegovih bobnov. “Ja, življenje je lepo,” je bila edina misel, ki se jim je tisti hip podila po glavah.

Na poti domov sta jih hvalila tudi starša. Še posebej mama je bila ponosna, da je kar vriskala od veselja. Doma je pripravila pravi piknik za zvezde in seveda tudi penino za nazdravljanje. “Korajža res velja. In tudi malo drznosti v življenju ne škodi. Kajne? Hvala, Luka, da si nas prijavil, ” je zadovoljno rekel Koki. Proslavili so svoj pogum in se še dolgo veselili na račun njihovega nastopa.

Glasba obstaja že od nekdaj. Glasba sprošča, poživlja in tudi zdravi. Prava glasba omehča še tako trde poteze in z njo poje srce, telo in duša. Brez nje bi bil svet, ki ga poznamo, precej pust, kajne?

 

Zvezdniška nabodalca

30 dag škampovih repkov

1 rumena paprika

1 rdeča paprika

10 paradižnikov češnjevcev

2 bučki

nekaj mladih čebulic

2 limeti

mlet čili

oljčno olje

sol in poper

Limeti ožameš in zmešaš z nekaj žlicami oljčnega olja. Začiniš s soljo in poprom. Zelenjavo opereš in očistiš. Papriko narežeš na dva centimetra velike kvadratke, bučke na pol centimetra debela kolesca, mlade čebulice na en centimeter dolge koščke, paradižnike pa pustiš cele. Na lesena ali kovinska nabodala izmenično nabadaš zelenjavo in škampove repke. Premažeš s pripravljeno marinado in z vseh strani opečeš na žaru. Zraven se prileže sveža zelena solata. Njami. :) Dober tek!

 

 

  • Facebook
  • Twitter
  • Print
  • Email
  • RSS
  • Delicious
  • Digg
  • StumbleUpon
  • Add to favorites
  • Blogger

Oddaj komentar

Prijava na e-novice

Najdi nas na Facebooku

Na vrh Copyright © Koki.si 2018 | Splošni pogoji | Pravno obvestilo