KOKI.SI SPACESTORIES.EU

Čas je za ideje!

Dolphin
Objavljeno: 13. avgust 2012
Objavil: barbara
Komentarjev: no responses

Brezdelje in čas brez obveznosti umirijo naše telo, a spodbudijo misli k najbolj divjim dogodivščinam in kreativnim idejam. Te se rodijo ob najmanj pričakovanih trenutkih. In ko jih vesolje enkrat pošlje, se jim je preprosto treba prepustiti in jih z malimi koraki izpeljati. Brez strahu. In brez skrbi.

Koki in prijatelja so bili v nestrpnem pričakovanju novega potovanja. Skupaj so preživljali počitnice in tokrat je bila na vrsti Zemlja. Odpravljali so se proti morju, kjer jih je čakalo veliko novega. Na kopnem in v morju, le da sami tega še niso vedeli. Trije prijatelji so pričeli to potovanje z malo vesoljsko ladjo. Zdaj so bili že popolnoma utečena ekipa za upravljanje vesoljskega plovila. Njihova vožnja se je pričela precej divje. Ob vzletu je nad njimi letela cela jata ptic. Koki se je spretno izognil letečim oviram in nadaljeval pot proti nebu. Vtipkal je koordinate in prepustil upravljanje vesoljske ladjice avtopilotu.

Obrnil se je k prijateljema in rekel: ˝Hm, ali mislita, da bomo imeli priložnost za kakšno vožnjo po morju? In potep na kakšen otoček?˝ ˝Seveda! S čolnom se bomo odpeljali do gusarske votline, kjer ti bova pokazala odsev sončnih žarkov skozi majhno odprtino v skali. Voda je tam čista kot biser. Navdušen boš!˝˝Super! Komaj čakam.˝

Kmalu se je pred njimi razprostrla velika modra površina, ki jih je popeljala proti južnemu delu obale. Tam jih je čakala počitniška prikolica, ravno pravšnja za avanturistično počitnikovanje. Prijateljevi starši so jim že mahali v pozdrav, medtem ko so trije junaki parkirali vesoljsko ladjico ob bok prikolice. Komaj so stopili na tla, so že stekli proti morju. Nič jih ni moglo zaustaviti pred morsko osvežitvijo. ˝Juhu, juhu,˝so vriskali vsi trije navihančki med skakanjem in škropljenjem v morju. Skoraj neopazno se jim je približal prijatelj Črt, ki ni mogel skriti svojega navdušenja nad ponovnim srečanjem. Takoj jim je predlagal svojo idejo: ˝Ali veste, da me je oči naučil voziti naš mali katamaran? Bi šli na eno poskusno vožnjo?˝˝Uau, z veseljem,˝ so mu odgovorili prijatelji v en glas.

Na obali jih je čakal mali katamaran z zelenim jadrom. Spretno so ga porinili v vodo in se spravili nanj. K sreči je bilo vreme idealno za potep po morju. Malo sonca in malo vetra za gladko polzenje po gladini morja. Črt je spretno upravljal katamaran vzdolž obale in spraševal prijatelje o planetu Kros. Medtem ko je Luka navdušeno razlagal prigode z velikimi morskimi konjički, se je katamaran nevarno zazibal. ˝Kaj je bilo to?˝ je vprašal Koki. ˝Ne vem,˝ mu je odgovoril Niki. ˝Poglejte! Saj ne morem verjeti. To je delfin.˝ Prijatelji so se zastrmeli v podobo pred sabo. Pred njimi je skakal v zrak čisto pravi delfin. Kot da bi jih opogumljal in vabil k igri v vodo. Koki ni izgubljal časa in se je pognal v vodo. Sledila sta mu tudi Niki in Luka. Le Črt se je nekaj trenutkov obotavljal, a je le sprejel izziv. Prvi se je opogumil Luka in prijel delfina za njegovo hrbtno plavut. Delfin ga je vlekel po površini in se skupaj z njim potopil v globino morja. ˝Ej, Luka.˝ Že čez nekaj trenutkov je Luka priplaval izpod površja in zavriskal od vznemirjenja. ˝Noro. Delfini so igrivi kot mi, otroci. Verjetno so nekoč res bili otroci, ki so jih spremenili v delfine.˝ ˝Zanimiva ideja, Luka,˝se je zamislil Koki in nadaljeval: ˝Mogoče je bilo pa res tako. Meni se zdi, kot da so ves čas nasmejani zaradi oblike ust.˝ ˝Res je,˝ so mu pritrdili prijatelji.

Nenadoma so se ustavili pred skalami z odprtino, ki je zevala izpod gladine morja. Vendar za odprtino ni bilo teme, temveč se je svetlikala modrikasta svetloba sonca, ki je vabila radovedne potepine v svoj objem. ˝Mislim, da nas je delfin z namenom pripeljal na to mesto.˝ In res. Delfin je skočil pod vodo in izginil v odprtino. Izza skal se je slišalo čofotanje, kot bi delfin skakal v zrak, da bi opozoril, kam vodi pot pod skalami. Tokrat se je opogumil Koki. Zajel je zrak in zaplaval pod vodo skozi odprtino na drugo stran. Ko je prispel do cilja, je zaklical: ˝To morate videti. Pridite!˝ Prijatelji so mu sledili in ko so splavali na površje, so pred sabo zagledali lesketajočo votlino. Po stenah se je odbijala svetloba sončnih žarkov, ki je dajala vtis diamantnega svetlikanja. Naravnost čudovito! ˝Uau. Kako je lepo,˝ je rekel Črt.

Nemo so opazovali lepo okolico, dokler jih delfin ni prekinil s svojim škropljenjem. Pogledali so pod njim in opazili temno senco. Stisnilo jih je pri srcu in pričeli so se ritensko umikati proti izhodu pod vodo. ˝Le kaj je to?˝je na glas vprašal Luka. Črt se je potopil, da bi pogledal, kaj je, in kakor hitro je priplaval na površje, je zavpil: ˝Bežimo!˝ Skoraj istočasno so zaplavali pod vodo proti izhodu. Delfin jim je sledil, kot bi jih hotel zaščititi pred nevarnim vsiljivcem. Pred votlino so s svetlobno hitrostjo odplavali do katamarana in skočili nanj kot da se ne bi nič zgodilo. Za vsak primer so tudi noge potegnili iz vode. Delfin jih je začudeno opazoval in temna senca za njim je postajala vse večja. Približevala se je površini, naši junaki pa so prebledeli od strahu. ˝Živjo, fantje! Ste prišli lovit ribe ali hobotnice?˝ Prijatelji so se spogledali in zakrohotali od spoznanja, da so potapljača zamenjali za pravo morsko pošast. ˝Samo malo smo si ogledali votlino,˝ mu je odgovoril Niki. ˝No, potem ste že spoznali našega Fliperja, a ne? Spremlja vsakega mimoidočega kot da bi bila ta votlina njegov dom.˝ Fantje so se spogledali in prikimali ter se pozdravili s ´strašnim´ vsiljivcem. Pomahali so tudi nagajivemu delfinu po imenu Fliper in se odpravili domov.

Ja, dogodivščina se jim bo gotovo za nekaj časa vtisnila v spomin. Na žalost je v tem času veter popolnoma pojenjal in prijatelji so staknili glave, da bi našli rešitev. ˝Že vem,˝ je rekel Koki. ˝Prosil bom Fliperja za pomoč. ˝ Skočil je v vodo in skušal Fliperja prepričati, da jim brez njegove pomoči ne bo uspelo. Fliper je bil bister in je hitro doumel namig. Postavil se je k zadnjemu delu katamarana, s svojim gobčkom je porinil plovilo za test in pričel vedno močneje mahati z repom v vodi. Katamaran se je premikal vedno hitreje in čez nekaj trenutkov je polzel, kot bi pihal pravi maestral. Kmalu so štirje ´brodolomci´premagali razdaljo in se znašli na obali tik pred počitniško prikolico. Fliper se je diskretno umaknil, saj ni želel vzbujati pozornosti. Navsezadnje bi ga potem  nadlegovali tudi ostali iskalci morskih pustolovščin.

Prijatelji so previdno odhiteli proti domu, kjer jih je pričakala morska večerja. Mmm, je dišalo. Sardelice na žaru za zdrave kosti, ki odženejo prav vse skrbi. Prijatelji so se zakadili v preprosto, a zelo okusno večerjo in še vedno razmišljali o lepi dogodivščini.

Dan je poln idej. Idej za popestritev, rešitve težav ali za izbor jedi, ki napolnijo želodčke. Največ idej pa pride iz glav malih nadebudnežev. In zakaj? Ker ne vidijo ovir, če pa že, so zanje popolnoma premostljive. Vedno najdejo odgovor in preprosto rešitev. In, veste kaj? Lahko so nam za vzor in navdih. In le upamo lahko, da se otroške preprostosti in razigranosti nalezemo tudi ´taveliki´!

RECEPT

Sardele na žaru:

 

1kg očiščenih sardel

oljčno olje

sol

2-3 stroka česna

1 bela čebula

Sardele opereš in posoliš. Nanje streš česen, pokapaš z oljčnim oljem in rahlo premešaš. Položiš jih na vroč žar in opečeš z obeh strani. Ko so pečene, jih zložiš po krožnikih in dodaš še par tankih kolobarjev čebule. Zraven se prileže paradižnikova solata in svež kruh. Njami! :) Dober tek!

 

  • Facebook
  • Twitter
  • Print
  • Email
  • RSS
  • Delicious
  • Digg
  • StumbleUpon
  • Add to favorites
  • Blogger

Oddaj komentar

Prijava na e-novice

Najdi nas na Facebooku

Na vrh Copyright © Koki.si 2017 | Splošni pogoji | Pravno obvestilo