KOKI.SI SPACESTORIES.EU

´Rad te imam´ nam gre težko z jezika

little-kid-love
Objavljeno: 10. september 2012
Objavil: barbara
Komentarjev: no responses

Mali – veliki junaki zelo iskreno in spontano izkazujejo naklonjenost. Ne čakajo le, da bi jo dobili, temveč si jo vzamejo vsakokrat, ko jo potrebujejo. V njihovih očeh se vedno iskri veselje do življenja. Čar otroštva je v iskrenosti do vsega in zato jim namenjam velik poklon!

Koki je preko vesoljnega spleta prejel zanimivo sporočilo in se nemudoma odzval mikavnemu povabilu na novo pustolovščino. S svojo malo vesoljsko ladjo je pristal na znanem mestu, kjer sta ga že nestrpno pričakovala njegova prijatelja. Razložila sta mu načrt ter mu pokazala mesto dogajanja. Koki je zavriskal ob pogledu na oddaljen hrib in tudi oba prijatelja sta mu odgovorila z vzklikom: ˝Juhu, juhu!˝ Vkrcali so se v Kokijevo plovilo ter se s starši dogovorili, da se dobijo na vrhu hriba. Počasi so se oddaljevali od doma in občudovali zeleno pokrajino pod sabo. Niki je prvi prekinil tišino: ˝Koki, današnji izlet ti bo gotovo všeč. Zanj poleg spretnosti v ravnotežju potrebuješ tudi veliko mero poguma.˝ ˝Komaj čakam! V pustolovskem parku še nisem bil. Ali je nevarno?˝ ˝Ah, ne. Moraš le slediti navodilom in upoštevati pravila. Za varnost je dobro poskrbljeno,˝ mu je modro odgovoril Luka.

Koki je upravljal plovilo nad zeleno reko, ki je vijugala mimo avtoceste in obrnil smer proti bližnjim hribom. Dobra stvar male vesoljske ladje je bila, da ji ni bilo treba voziti po ovinkih. Za doseganje višine si navigacijski volan le pritisnil rahlo navzdol in ladja je pospešila pot proti višjim ciljemdestinacijam. Med poletom v višave je Luka vprašal Kokija: ˝Koki, je pri vas v navadi, da si rečete ‘Rad te imam!’ ?˝ ˝Seveda. Zakaj me to sprašuješ? Ali pri vas ni?˝ ˝Ja, je, ampak včasih nas kdo malo čudno gleda. Niso vsi navajeni, se zdi.˝ ˝Hm, zanimivo, da si se to spomnil prav danes. Danes je namreč na našem planetu praznik ljubezni. V navadi je, da se vsi obdarimo z objemem. Ni ga mimoidočega, ki te ne bi objel.˝ ˝Carsko. To je super, še posebej, če ti je všeč kakšna punca. Potem je njen objem zagotovljen,˝ je končal Kokijevo razlago Luka. ˝Ha, ha, ha,˝ sta se mu smejala oba prijatelja, ˝ti pa si model, veš,˝ ga je hudomušno pohvalil Niki.

˝Prispeli smo! To! Kar tukaj jo parkiraj, da bomo imeli blizu,˝ je Kokija usmerjal Niki. Pristali so čisto blizu vhoda v park, od koder so se že od daleč videle raznovrstne naprave na drevesih. Pohiteli so do začetne točke, kjer jih je inštruktor opozoril, da brez staršev ne morejo na težke proge. Zaenkrat so se zadovoljili z začetno in jo pričeli preizkušati. Opremljeni s plezalno opremo so se podali na lažjo progo. Prvi je na lestev stopil Luka in se izmenično pripenjal in odpenjal z vponkami, dokler ni prišel na vrh. Pred njim sta bili dve jekleni vrvi v višini in širini nog in ena malo nad glavo. Pripel se je z vponkami na jekleno vrv nad glavo, se je čvrsto oprijel in pričel hoditi po jeklenih vrveh proti naslednji točki na drugi strani. Niki in Koki sta mu previdno sledila.

Naslednja točka je bila malce lažja. Prebiti so se morali skozi ležeče sode v zraku. Uspelo jim je brez težav. In ko so prišli do zadnje, je bilo najbolj zabavno. Vpeli so vponke in varovalo na jekleno vrv nad sabo ter se prepustili spustu po vrvi kot po nevidnem toboganu. Po uspešno preživeti preizkušnji so si stisnili po eno petko in se odpravili proti najtežji progi.

Tu jih je že čakala mama v vsej opremi in skupaj so nadaljevali pot proti progi velikanki. Raztezala se je 8m nad tlemi in pogled navzdol je bil precej strašljiv. Pred njimi je bila razpeta mreža v obliki črke U, skozi katero so se previdno prebili na drugo stran. Drug za drugim so si sledili in se potrpežljivo čakali pred vsako novo točko. Najtežja je bila tista, kjer so se morali prebiti na drugo stran s hojo po stremenih, ki so visela na dolgih vrveh. V pomoč jim je bila le jeklena vrv nad njimi, kamor so pripeli vponke. Od napora so se vsakemu od njih že prav pošteno tresle noge. Vendar jim je uspelo. Tik pred zadnjim spustom so jih že zelo bolele roke. In ta je bil še prav posebej zabaven. Imenovali so ga ´Tarzan spust´. Prijeli so se za akrobatsko gugalnico in se prepustili sili gravitacije, ki jih je zapeljala do trdih tal. Med spustom so sledili navodilom in spustili glasen ˝aaa˝.

Ko so trije prijatelji pristali na varnih tleh, so se od veselja kar objeli. Koki jima je rekel: ˝Rad vaju imam.˝ Njegovima prijateljema je bilo kar malo nerodno. Pravzaprav sta kar zardela. In Koki se je pričel smejati: ˝Ha, ha, ha junaka. Kaj nista rekla, da sta tega navajena?˝ ˝No, ja. Od staršev že. Od prijateljev pa redko. Čeprav to ne pomeni, da te nimava rada.˝ ˝O, hvala. Ampak je drugače, ko to rečeš in tudi misliš, kajne?˝ ju je radovedno pogledal Koki. ˝Res je. Bolj ko sem velik, manj se mi zdijo te besede primerne,˝ mu je odgovoril Niki. ˝Čeprav je meni toplo pri srcu, ko jih slišim,˝ je priznal Luka. ˝Potem pa predlagam, da se ne obremenjujeta s tem, kako to izgleda, prav? Če tako čutita, jih izrecita. Mislim, da bi znalo to postati nalezljivo,˝ je misel zaključil Koki.

Takrat jim je že pošteno zakrulilo v želodčkih. K sreči sta na to mislila tudi starša in jim v bližnji gostilni že naročila dišeče vaflje. Mmm, so bili dobri. Med sladkanjem so jim skozi glavo švigale podobe napornega plezanja čez ovire in norega občutka prihoda na cilj. Vsak pri sebi je pomisli tudi, koga že dolgo časa ni objel in mu izrekel besed ‘Rad te imam’. S polnimi želodčki in zadovoljnimi občutki iz preživete pustolovščine so odleteli proti domu. Veseli, da so premagali toliko ovir, so se pozdravili in modri prijatelj je odletel tiho in neopazno, kot je prišel.

Pridejo trenutki v življenju, ko prija slišati in občutiti iskrenost besed ´Rad te imam.´A vendar jih je težje izreči, kot sprejeti. Vse prevečkrat smo obremenjeni z mnenji drugih. Toda te besede so čarobne, odpirajo vrata in ogrejejo tudi najbolj žalostno srce. In že zaradi občutka, da smo nekomu polepšali dan, se splača!

 

RECEPT

Krhki vaflji:

 

250 g masla

125 g rjavega sladkorja

250 g moke

1 vanilij sladkor

3 jajca

½ pecilnega praška

5-6 žlic mlačne vode

 

Vse sestavine zmešaš med sabo in napolniš pekač za vaflje. Ko so pečeni, jih namažeš z borovničevo marmelado ali Nutello. Zraven se prileže tudi kepica vanilijevega sladoleda. Njami. :) Dober tek!

 

 

 

 

 

 

 

  • Facebook
  • Twitter
  • Print
  • Email
  • RSS
  • Delicious
  • Digg
  • StumbleUpon
  • Add to favorites
  • Blogger

Oddaj komentar

Prijava na e-novice

Najdi nas na Facebooku

Na vrh Copyright © Koki.si 2018 | Splošni pogoji | Pravno obvestilo